Tisnikarjevo slikarstvo zaznamuje pretresljiva izrazna moč, eksistencialno nabita motivika in hkrati ljudska preprostost. Foto: Koroška galerija, foto: Tomo Jeseničnik
Tisnikarjevo slikarstvo zaznamuje pretresljiva izrazna moč, eksistencialno nabita motivika in hkrati ljudska preprostost. Foto: Koroška galerija, foto: Tomo Jeseničnik

Srečanje z Romi je naslov razstave, ki jo je knjižnica pripravila v sodelovanju s Koroško galerijo likovnih umetnosti iz Slovenj Gradca. Postavitev so pospremili tudi s predstavitvijo zbornika s prispevki o Tisnikarjevem delu. O avtorjevem delu pa je ob odprtju v likovnem razstavišču knjižnice spregovorila muzejska svetnica Milena Zlatar.
Razstavljena bodo tako oljna dela kot risbe, ki so nastale v času Tisnikarjevega bivanja v likovni koloniji v romskem naselju. Razstavljena dela sicer hranijo v Koroški galeriji likovnih umetnosti in del v zasebni zbirki umetnikove žene Marije Tisnikar.
Tesnoba in temačnost Tisnikarjevih platen
V Mislinji rojeni slikar samouk se je med letoma 1954 in 1964 slikarsko izoblikoval pod mentorstvom akademskega slikarja Karla Pečka v Slovenj Gradcu. Umetnika, ki je začel slikati kot obdukcijski pomočnik v slovenjgraški bolnišnici, je skozi celoten opus zanimal svet mrtvih. Tesnobo svojih podob, na katerih se je pogosto naslikal tudi sam, pa je poudarjal z atmosfersko temno modrozeleno paleto.
Leta 1970 je bil za svoje delo nagrajen z nagrado Prešernovega sklada, najbolj pa je poznan po upodobitvah krokarjev in temačnih podobah mrtvih, pogrebov, krajin in avtoportretov.