Ponarejeni sliki hrvaškega slikarja Eda Murtića. Foto: Mestni muzej Varaždin
Ponarejeni sliki hrvaškega slikarja Eda Murtića. Foto: Mestni muzej Varaždin
false
Danes je mogoče narediti sliko staro 200 let, ki je ne aparat ne strokovnjak ne bosta mogla prepoznati. Foto: Pixabay

Kot je v razstavni zloženki zapisal vodja Muzeja policije Željko Jamičić, je danes mogoče narediti sliko "staro 200 let". Mogoče je izdelati barvo, ki se bo skupaj s platnom v mesecu dni postarala za 200 let in ne aparat ne strokovnjak ne bosta mogla ugotoviti, da gre za ponaredek. Ponaredke pogosto izdelujejo poznavalci in umetniki, kar olajša njihovo prodajo na trgu.

Zbirko so po njegovih besedah pričeli oblikovati pred desetimi leti s ponaredki, ki so jim jih samoiniciativno, po pravnomočnosti sodb, izročile nekatere policijske postaje. Sistematično zbiranje pa se je pričelo leta 2009, ko je bilo določeno, da se po pravnomočnosti sodb ponaredki ne uničujejo, ampak se izročajo policijskemu muzeju.

Danes je v zbirki približno 60 del, večinoma olj na platnu, nekaj je kipov. Med njimi je največ ponaredkov del Eda Murtića, Zlatka Price, Ljube Ivančića in Mersada Berberja. Manj številni pa so denimo ponaredki del Vaska Lipovca, Ivana Lackovića Croate, Miljenka Stančića ali Ivana Generalića. Od tujih umetnikov sta v zbirki zastopana Dali in Renoir.

"Mrtvo tkivo v svetu umetnosti"
Umetnik Damir Sokić je ponaredke v razstavni zloženki opisal kot "mrtvo tkivo v svetu umetnosti", kot "neumetniške substance". Po njegovih besedah umetniško delo sestavljata vidni in nevidni oziroma materialni in nematerialni del. Slednji je veliko razburljivejši in je predmet proučevanj. Zato se ponaredki najpogosteje skrivajo za posnemanjem najmanj ambicioznih del znanih in nekoliko manj znanih avtorjev.

Na razstavi je med drugim mogoče videti ponarejeno Berberjevo litografijo z naslovom Portret dveh žena, za katero je umetnik po ogledu sam zatrdil, da ne gre za njegovo delo. Na hrbtno stran je zapisal "ponaredek, od ofset tiska do paspartuja" in se pod izjavo tudi podpisal.

Razstavljenih je tudi nekaj ponarejenih del - olj na lesonitnih ploščah - Ljube Ivančića. Naslikana so neposredno na lesonitno ploščo, na način, ki ga umetnik ni uporabljal. Poleg tega so naslikana s cenenimi oljnimi barvami, medtem ko je znano, da je umetnik sam izdeloval oljne barve po recepturah, ki so del družinske zapuščine.

Razstava bo na ogled do 29. septembra.