Kabinet Dušana Kerblerja na Prešernovi ulici 29 na Ptuju deluje v okviru Galerije mesta Ptuj. Foto: Mestna občina Ptuj
Kabinet Dušana Kerblerja na Prešernovi ulici 29 na Ptuju deluje v okviru Galerije mesta Ptuj. Foto: Mestna občina Ptuj
Sorodna novica "Danes je ni umetnosti, v kateri bi bilo toliko ponavljanja, kot ga je pri fotografiji"

V drugem nadstropju na Prešernovi ulici 29 na Ptuju so slovesno odprli Kabinet Stojana Kerblerja, prejemnika Prešernove nagrade leta 2020. Ta stavba je bila sicer od 17. stoletja stanovanjska hiša, leta 1871 so jo prenovili za potrebe nižje gimnazije, med letoma 1900 in 1980 pa so v njej bivali dijaki. Med dijaki in profesorji je bilo mnogo pomembnih osebnosti, med njimi tudi slikar France Mihelič, ki je leta 1939 prav tam organiziral svojo prvo samostojno razstavo in predstavil tudi slovitega Mrtvega kurenta.

Dijak z družinsko mehovko v rokah
Leta 1953 se je v dijaškem domu naselil tudi Kerbler in na balkonu na dvoriščni strani stavbe posnel svoje prve fotografije z družinsko mehovko, ki mu jo je poklonila mama. Prostori, v katerih je preživljal dijaška leta, so odslej torej na voljo za proučevanje obsežnega, po njegovi zaslugi izvrstno arhiviranega in dobro ohranjenega opusa.

Prostore so slavnostno odprli ptujska županja Nuška Gajšek, mojster fotografije Stojan Kerbler in vodja Galerije mesta Ptuj Dušan Fišer. Foto: Mestna občina Ptuj
Prostore so slavnostno odprli ptujska županja Nuška Gajšek, mojster fotografije Stojan Kerbler in vodja Galerije mesta Ptuj Dušan Fišer. Foto: Mestna občina Ptuj

Tudi dokumentarni prikaz mojstrovega življenja in dela
Umetnik je v zadnjem obdobju osrednjim slovenskim galerijam in muzejem premišljeno podaril izbore svojih fotografij. Posebej pomembna je bila njegova odločitev, da mestu Ptuj pokloni 1650 avtorskih fotografij in svojo osebno dokumentacijo, kar so zapečatili z darilno pogodbo, ki jo je z mestno občino podpisal avgusta letos. V četverici prostorov sta na ogled dokumentarni prikaz Kerblerjevega življenja in dela ter stalna razstava njegovih fotografij, študijski kabinet z zbrano dokumentacijo pa bo namenjen raziskovanju njegovih mojstrovin.

Po besedah kuratorke in umetnostne zgodovinarke Marjete Ciglenečki je Kerblerja mogoče označiti za enega najpomembnejših v zgodovini slovenske fotografije. On pa sicer sam zase pravi, da je "fotograf domačega dvorišča", saj so fotografije, s katerimi je zaslovel po vsem svetu, pravzaprav nastale v okolju, kjer živi in kjer dobro pozna ljudi, ki so se postavili pred objektiv njegovega fotoaparata.

"Moji Haložani so srečni ljudje."
Leta 1938 na Ptujski Gori rojeni Stojan Kerbler je v Sloveniji in tujini prejel številna priznanja. Najbolj znane so njegove podobe Haložanov, sicer pa je zanj znano, da se nikamor ne odpravi brez fotoaparata.

Stojan Kerbler (1938). Foto: Mestna občina Ptuj
Stojan Kerbler (1938). Foto: Mestna občina Ptuj

Mojster je dokumentiral haloško življenje v 70. letih preteklega stoletja, tik preden so tudi v odmaknjeni svet vinorodnega gričevja začele vdirati novosti tako imenovanega napredka.

"Moji Haložani so srečni ljudje," se je ta mojster fotografije večkrat zoperstavil interpretacijam, da so Haloze prostor revščine in zaostalosti. Sam je v teh krajih prepoznaval prežitke starodavnih običajev in navad, njegove fotografije pa so dragoceni in izpovedno prepričljivi dokumenti življenja, kakršnega ni več.

V letih 2004 in 2008 so se Stojanu Kerblerju v občinah Majšperk in Ptuj, kjer prebiva, poklonili z razglasitvijo za častnega občana.

Kabinet Stojana Kerblerja v okviru Galerije mesta Ptuj