Eden od eksponatov z razstave Welcome to Jerusalem, ki skuša pokazati, da so vsakdanje življenje, vera in politika v Jeruzalemu neločljivo prepleteni. Foto: EPA
Eden od eksponatov z razstave Welcome to Jerusalem, ki skuša pokazati, da so vsakdanje življenje, vera in politika v Jeruzalemu neločljivo prepleteni. Foto: EPA

Razstava, ki skuša osvetliti položaj in vlogo Jeruzalema kot mesta na stičišču treh monoteističnih religij, je predmet nepodpisanega odprtega pisma, ki je zakrožilo po različnih medijih. O besedilu na sedmih straneh z naslovom Nemška podpora organizacijam, ki se vtikujejo v izraelsko notranjo politiko ali promovirajo protiizraelsko delovanje je prvi poročal časnik Die Tageszeitung.

Nihče z izraelskega političnega vrha še ni priznal, da bi poslanico napisal, se pa menda vodilne figure izraelske politike strinjajo s sporočilom: nemška vlada ne bi smela finančno podpirati organizacij in institucij, ki "spodkopavajo Judovsko državo" in izkazujejo solidarnost s Palestinci.

Prepir okrog Judovskega muzeja je treba postaviti v širši kontekst kampanje konservativne vlade proti
Prepir okrog Judovskega muzeja je treba postaviti v širši kontekst kampanje konservativne vlade proti "blatenju" s strani vseh, ki po njihovem mnenju skušajo škodovati Izraelu. Foto: EPA

Pismo izpostavi več organizacij, ki naj bi podpirale svetovno pobudo za bojkot in sankcije proti Izraelu ter "druge protiizraelske dejavnosti". Med njimi v oči bode ravno Judovski muzej, češ da "pogosto organizira dogodke in pogovore z vidnimi promotorji bojkota". Avtor pisma je še prepričan, da aktualna razstava o Jeruzalemu "odraža predvsem muslimansko oz. palestinsko stališče". Na seznamu sta se med drugim znašla tudi berlinski filmski festival in Koalicija žensk za mir.

Razstava o Jeruzalemu, ki bo na ogled še do aprila, je posvečena predvsem vprašanju tega, kakšno vlogo je imelo mesto skozi zgodovino kot jedro verskih in političnih napetosti med kristjani, muslimani in Judi. Posamezne sobe razstave, razdeljene na "poglavja" ‒ Zemljevid mesta, Na obeh straneh zidu, Umetniški odzivi ... ‒ vprašanje načenjajo skozi zgodovinske dokumente, artefakte, umetniška dela in videoinštalacije.

"Sporna" maketa mošeje
Jedro razstave je soba z naslovom Sveto mesto, v kateri je največji eksponat detajlirana maketa Jeruzalema 19. stoletja, ki jo je ustvaril nemški arhitekt Conrad Schick. Najprominentnejši del te makete sta mošeja Al Aksa in Kupola na skali, ki zasenčita bližnja Baziliko Božjega groba in Zid žalovanja. Nekateri judovski kritiki in blogerji so zato maketo obtožili, da namerno vzbuja vtis dominance islama v Jeruzalemu.

Največji kamen spotike na razstavi je maketa Jeruzalema iz 19. stoletja, ki naj bi preveč poudarila spomenike islama. Foto: EPA
Največji kamen spotike na razstavi je maketa Jeruzalema iz 19. stoletja, ki naj bi preveč poudarila spomenike islama. Foto: EPA

Iz urada premiejra Benjamina Netanjahuja na povpraševanje New York Timesa o pismu niso odgovorili, so pa nemški mediji poročali, da ga je kanclerki Angeli Merkel izročil na njunem oktobrskem srečanju. Na neki tiskovni konferenci v začetku tega meseca je Netanjahu potrdil, da je z Merklovo spregovoril o "tem, da Nemčija in EU podpirajo organizacije, ki pozivajo k bojkotu Izraela" ter "palestinske teroristične organizacije, ki se izdajajo za humanitarne organizacije".

Nemška ministrica za kulturo Monika Grütters je potrdila, da so ji očitki Izraela znani, da pa se z njimi ne strinja. Nemško ministrstvo za kulturo letno za Judovski muzej odrine 14 milijonov evrov. Ministrica zanika insinuacije, da je bil muzej odskočišče "sovražnikom Izraela, fundamentalistom ali nedemokratičnim organizacijam".

Razstava o Jeruzalemu, ki bo na ogled še do aprila, je posvečena predvsem vprašanju tega, kakšno vlogo je imelo mesto skozi zgodovino kot jedro verskih in političnih napetosti med kristjani, Judi in muslimani. Foto: EPA
Razstava o Jeruzalemu, ki bo na ogled še do aprila, je posvečena predvsem vprašanju tega, kakšno vlogo je imelo mesto skozi zgodovino kot jedro verskih in političnih napetosti med kristjani, Judi in muslimani. Foto: EPA

Predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva Emmanuel Nahshon vztraja, da je muzej z razstavo prestopil svoja pooblastila. "Poslanstvo in namen Judovskega muzeja je, da ohranja in predstavlja judovsko življenje v Nemčiji, ne pa, da se vpleta v izraelsko-palestinski konflikt, in definitivno ne, da se v njem postavi na eno stran." Direktor muzeja Peter Schäfer pravi, da se zaveda, da razstava ne bo osrečila vseh. "Naš namen ni bil ponujati rešitve. Hoteli smo pripomoči k razumevanju posebnega položaja Jeruzalema in obiskovalcem pomagati, da si ustvarijo lastno mnenje."

Kdo je v resnici tisti, ki poziva k bojkotu?
Tudi v Izraelu se ne strinjajo vsi z napadom na berlinski muzej. Predsednica opozicijske leve stranke Meretz Tamar Zandberg je obsodila Netanjahujevo "obsedenost" s preganjanjem in cenzuriranjem ideoloških nasprotnikov vse do Berlina. "Izrael je bil med drugim ustanovljen, da bi Jude obvarovali pred preganjanjem. Zdaj se izraelska vlada spravlja nad razstavo in mesto, ki ju najpogosteje povezujemo z zgodovino tega pregona. Izraelska vlada je tista, ki zahteva bojkot, in to bojkot pomembne judovske institucije."