Kot pravijo, so prišli do najbližje različice grafične tehnike umetnika, ki je zapustil izjemen opus. Njegov reliefni tisk postavljajo ob bok največjim mojstrom grafične umetnosti, kot so Georges Braque, Marc Chagall in Rolf Nesch.

Marjan Pogačnik (1920–2005), Medaljon žalostnih spominov, 1967, reliefna barvna jedkanica, visoki tisk. Foto: Narodna galerija
Marjan Pogačnik (1920–2005), Medaljon žalostnih spominov, 1967, reliefna barvna jedkanica, visoki tisk. Foto: Narodna galerija

V Narodni galeriji danes odpirajo razstavo Neopaženo ob cesti, ki predstavlja Pogačnikove grafične liste in postopke. Umetnik je Narodni galeriji z volilom predal svojo zapuščino, ki se je izkazala za dragocen vir za boljše razumevanje njegovega zagonetnega procesa. Pogačnikov ustvarjalni proces je bil zapleten, dolgotrajen in fizično zahteven. Združil je vrsto različnih praks, vse znane iz zgodovine grafičnega tiska, a jih je po dotlej nevidenih načelih združil v svojo vizijo na matrici. V Narodni galeriji so zato pregledali vse beležke, skice, risbe, fotokopirne reprodukcije, ohranjena orodja in barve, ki jih je Pogačnik uporabljal, pa tudi grafične plošče ter besedila domačih in tujih avtorjev, ki so pisali in razmišljali o njegovem delu. Tako jim je uspela rekonstrukcija Pogačnikovega edinstvenega postopka, ki je verjetno najbližja različica njegove mojstrske grafične tehnike.

Na razstavi je poleg grafičnih listov, predmetov in preostalega gradiva, ki dokumentira Pogačnikov grafični proces, na ogled tudi krajši film s prikazom različnih stopenj njegove grafične tehnike.

Marjan Pogačnik (1920–2005), Medaljon žalostnih spominov, 1967, grafična plošča. Foto: Narodna galerija
Marjan Pogačnik (1920–2005), Medaljon žalostnih spominov, 1967, grafična plošča. Foto: Narodna galerija

Kljub mednarodni prepoznavnosti je Pogačnik svoje delo predstavil na le dveh samostojnih razstavah: leta 1962 v Mali galeriji in leta 2001 v Narodni galeriji. Ograjeval se je od družbenega in umetnostnega dogajanja in ustvarjal v svojem studiu v hiši v Ljubljani, kjer se je posvečal obrobnemu, majhnemu, pozabljenemu, nemočnemu, izginevajočemu. Tudi njegovi grafični listi izražajo pripadnost robnemu in nosijo izpovedne naslove, kot so Predmestje, Samotni vrt, Spomini, Sanje, Vrtnarjeva hiša, Cvetličnjak in Neopaženo ob cesti, kar so izbrali za naslov tokratne razstave.

Zelo občutljiv material, ki ga bodo po treh mesecih zamenjali
Razstavo so pripravili muzejski svetnik Andrej Smrekar, akademski grafik Admir Ganić in konservatorsko-restavratorska svetovalka Tina Buh. Zaradi občutljivosti grafik na svetlobo bodo po treh mesecih zamenjali Pogačnikove grafike z drugimi odtisi, z več ali manj zanemarljivimi razlikami. Razstavo spremlja katalog avtorjev Smrekarja in Ganića z opisi razstavljenih del, grafične umetnosti in Pogačnikovega grafičnega postopka.