Robert Watts, High-Tech Display, 1987. Foto: Obalne galerije Piran
Robert Watts, High-Tech Display, 1987. Foto: Obalne galerije Piran
Gunter Brus, Vabimo vas...,1983. Foto: Obalne galerije Piran
Gunter Brus, Vabimo vas...,1983. Foto: Obalne galerije Piran

Mednarodna skupinska razstava Panorama, ki bo na ogled do 30. maja, predstavlja javnosti izbor iz umetniškega fonda Obalnih galerij Piran.

Nekatera dela s Panoramo predstavljajo javnosti prvič, druga pa po več desetletjih hrambe v depojih znova na ogled. Razstava razkriva tudi dela, ki so prispela v Obalne galerije Piran na nekonvencionalen način. Razstavljene umetnine niso le zgodbe zase, ampak pripovedujejo o polpretekli zgodovini prostora, prepleteni z osebnimi zgodbami umetnikov, in pričajo o kulturnem vplivu Obalnih galerij Piran v mednarodnem prostoru.

Na ogled so dela Günterja Brusa, Avgusta Černigoja, Christa & Jeanne-Clauda, skupine IRWIN, Mladena Ivančića, Metke Krašovec, Janeza Lenassija, Emila Memona, Hermanna Nitscha, Mimma Paladina, Johna Phillipsa, Anne in Patricka Poiriera ter Roberta Wattsa.

Ideja o razstavi se je porodila v dialogu med kustosinjo-pripravnico Samantho Chia in direktorico obalnih galerij Maro Ambrožič Verderber ob upoštevanju nove strateške vizije javnega zavoda. Kot sporočajo iz Obalnih galerij Piran, je zamišljena tudi kot kolektivna muzejska vaja za celoten kustodiat.

Augusto Černigoj, Plaža (Piramida), 1966. Foto: Obalne galerije Piran
Augusto Černigoj, Plaža (Piramida), 1966. Foto: Obalne galerije Piran

Z izborom umetniških del iz zbirk v Obalnih galerijah Piran želijo predstaviti posamezne in hkrati enkratne izraze, ki sobivajo in se mešajo v tem širokokotnem pogledu. Beseda panorama namiguje na odprtost, s tem pa poziva k razmisleku o odpravi geografskih in strukturnih omejitev umetniškega jezika v smislu tehnike, uporabljenih medijev in kronoloških okvirov.

Hermann Nitsch, Das Letzte Abendmahl, 1983. Foto: Obalne galerije Piran
Hermann Nitsch, Das Letzte Abendmahl, 1983. Foto: Obalne galerije Piran

Pri izboru so upoštevali predvsem dela z družbenopolitično vsebino in izhajali iz premisleka, v kakšni meri so izbrana dela prispevala k mednarodni naravnanosti te ustanove kot muzeja, k bogatitvi družbe in kulturne dediščine v njenem varstvu.