Slikar, grafik in akademik Božidar Jakac je bil tesno povezan s Kostanjevico na Krki, kar ga je med drugim spodbudilo, da je leta 1974 novoustanovljeni galeriji, ki je poimenovana po njem, daroval obsežen opus grafik, pastelov in oljnih slik.

Prejšnjo postavitev stalne zbirke v Galeriji Božidarja Jakca - Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki so leta 2009 ob 110. obletnici umetnikovega rojstva pripravili Andrej Smrekar, Milček Komelj, Goran Milovanović in Jovo Grobovšek.

Zajeta vsa ustvarjalna obdobja
Kustosinja nove postavitve, ki je na ogled od 17. junija, je Kristina T. Simončič. Novo postavitev sestavlja 83 umetniških del iz galerijske zbirke Božidarja Jakca, ki obsega več kot 2600 enot. Gre za izbor 29 Jakčevih slik, 48 grafik in šestih risb, ki pokrivajo vsa njegova ustvarjalna obdobja. Izbor tako zajema vse od umetnikovega mladostnega in praškega akademskega obdobja, do njegovih zrelih del s krajinami in portreti umetnikovega prepoznavnega liričnega realizma, partizanskih grafik, velikih grafik in njegovega zadnjega ustvarjalnega obdobja, ki sega v 70. leta preteklega stoletja, je zapisala kustosinja.

Vitrina z e-vsebino in vitrina pedagoškega značaja
V razstavišču je zdaj nameščena tudi dvojica vitrin. V prvi je v elektronski obliki mogoče prelistati izbor skic in risb iz Jakčevih risarskih dnevnikov, ki so nastajali med njegovim študijem v Pragi in na potovanjih v prvi polovici 20. let minulega stoletja. Druga vitrina pa ima pedagoško naravo ter ponuja na ogled izbor grafičnih matric in pripomočkov in slikarska paleta. Gre za predmete, ki ustvarjalni proces izdelave grafik in slik približajo tudi mlajšim obiskovalcem.

Izrazito poetično obarvan likovni jezik
V Novem mestu leta 1899 rojeni Božidar Jakac je bil med ustanovitelji Akademije za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, nato njen prvi rektor ter prvi profesor za grafiko in risanje. Znano je, da je številnim domačim ustvarjalcem odprl vrata na evropska in svetovna likovna prizorišča.

Jakčev likovni jezik je bil "skozi celotno njegovo ustvarjalno pot izrazito poetično obarvan. Po plodnem mladostnem ekspresionističnem obdobju se je v zrelem obdobju njegovo ustvarjanje prevesilo v lirični realizem, ki je temeljil na značilni harmoniji umetnikovih vzvalovanih linij in svetlobnih kontrastih. Bil je predvsem plodovit grafik in risar ter slikar pastelov in oljnih slik, pomembno pa se je posvečal tudi ilustraciji, filmu in fotografiji," je zapisala Kristina T. Simončič.

Božidar Jakac se nedvomno uvršča med velikane novomeške in slovenske kulturne zgodovine. Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) ter dopisni član drugih jugoslovanskih akademij, član Evropske akademije znanosti, umetnosti in književnosti v Parizu ter častni član risarske akademije v Firencah. Prav tako je bil je častni občan Novega mesta, več slovenskih in tudi jugoslovanskih mest. Prejel pa je tudi vsa osrednja kulturna državna priznanja. Jakac se je doma in v tujini predstavil na okoli 200 samostojnih razstavah. Umrl je leta 1989 in je pokopan na ločenskem pokopališču v Novem mestu.