Božidar Jakac (1899‒1989). Foto: Tihomir Pinter/iz fonda Galerije Božidar Jakac
Božidar Jakac (1899‒1989). Foto: Tihomir Pinter/iz fonda Galerije Božidar Jakac

V Galeriji Krka v Novem mestu so ob letošnji 120-letnici rojstva in 30-letnici smrti slikarja, grafika, akademika ter novomeškega rojaka Božidarja Jakca pripravili razstavo s pastelnimi deli iz depojev Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, ki jo odpirajo drevi.

Za Jakčevo svojevrstno likovnost so značilne svetlobna izraznost kontrastov, dramatična vzvalovanost motiva, uravnotežena z mehko plapolajočimi linijami, in umetnikova čustveno prefinjena zazrtost v lepoto sveta.

Tatjana Pregl Kobe

Od ekspresivnega k liričnemu
Kot je Tatjana Pregl Kobe še zapisala v besedilu, ki spremlja razstavo, umetnikove pastelne krajine kažejo likovne izzive svojega časa. Jakac je bil sicer v zgodnji dobi ekspresionist, njegov mladostni zagon pa se je predvsem pri krajinarstvu pozneje "umiril v mehkem, mojstrsko liričnem vizualnem jeziku".

Sorodna novica Božidar Jakac, likovni pesnik dolenjske pokrajine

Njegovi "realistično romantični pasteli dolenjskih, slovenskih in tudi drugih pokrajin od eksotičnih tunizijskih in temno zelenih norveških do liričnih beneških in francoskih ter dramatično ameriških temeljijo na svojevrstni likovnosti. Zanjo so značilne svetlobna izraznost kontrastov, dramatična vzvalovanost motiva, uravnotežena z mehko plapolajočimi linijami, in umetnikova čustveno prefinjena zazrtost v lepoto sveta," je še zapisala umetnostna zgodovinarka.

Častni občan svojega rodnega kraja
Slikar, grafik in akademik Božidar Jakac se je rodil leta 1899 v Novem mestu. Leta 1945 je bil eden izmed ustanoviteljev Akademije za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, nato njen prvi rektor in prvi profesor za grafiko in risanje. Številnim domačim ustvarjalcem je odprl vrata na evropska in svetovna likovna prizorišča. Jakca uvrščajo med velikane novomeške in slovenske kulturne zgodovine.

Božidar Jakac na odprtju razstave del, ki jih je leta 1985 ob imenovanju za častnega občana Občine Metlika poklonil Belokranjskemu muzeju v Metliki. Foto: Belokranjski muzej v Metliki
Božidar Jakac na odprtju razstave del, ki jih je leta 1985 ob imenovanju za častnega občana Občine Metlika poklonil Belokranjskemu muzeju v Metliki. Foto: Belokranjski muzej v Metliki

Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in dopisni član drugih jugoslovanskih akademij, član Evropske akademije znanosti, umetnosti in književnosti v Parizu in častni član risarske akademije v Firencah. Prejel je vsa osrednja kulturna državna priznanja, bil pa je tudi častni občan Novega mesta in številnih slovenskih ter jugoslovanskih mest. Umrl je 1989 v svojem rodnem kraju, kjer je tudi pokopan.

Dvajseterica pastelov v družbi avtoportreta
Kot so povedali v kostanjeviški galeriji, so za postavitev v Novem mestu posodili 20 Jakčevih pastelov, ki se motivno navezujejo na samo mesto, Dolenjsko in tudi na umetnikova potovanja po tujini, na ogled bo tudi umetnikov avtoportret. Sicer pa se dela iz kostanjeviške galerije navezujejo tudi na več njegovih krajin, ki so stalno razstavljene v avli Krkine upravne stavbe v Novem mestu in so last te družbe.

Razstavo v novomeški Galeriji Krka bodo odprli drevi ob 19. uri, na ogled bo do 4. decembra.