Leto 1985 ni bilo za prebivalce Bruslja nič kaj srečno. Če so prej veljali za prebivalce prestolnice Evropske unije, si morajo od leta 1985 to ime vsako leto deliti z meščani vsaj še enega evropskega mesta.
Tega leta je namreč na pobudo tedanje grške ministrice za kulturo Meline Mercouri zaživel projekt Evropska kulturna prestolnica, ki se je do danes uveljavil kot eden izmed vrhuncev vsakoletnega koledarja kulturnih dogodkov v Evropi. Od odločilnega zasedanja ministrskega sveta Evropske unije 13. junija 1985 pa do danes vsako leto vsaj enemu mestu v državah članicah Evropske unije pripade naslov evropska kulturna prestolnica.
Cilj projekta Evropska kulturna prestolnica je seznanjanje evropske javnosti s kulturnimi posebnostmi posameznega mesta ali regije, v kateri mesto leži. Organizacijski odbor izbranega mesta se namreč lahko odloči, da v svoj celoletni kulturni program vključi tudi prizorišča v širšem mestnem zaledju in da v svet ponese predstavitev kulturne tradicije celotne regije, v kateri leži kulturna prestolnica. Odbor, ki bo leta 2010 nemško mesto Essen spremenil v kulturno prestolnico Evrope, se je tako na primer odločil, da bo Evropi in svetu predstavil zanimivo kulturno in urbano krajino celotnega Porurja.
V utemeljitvi odločitve za zagon akcije Evropska kulturna prestolnica je Evropski svet leta 1985 zapisal, da je Evropa od nekdaj bila in da ostaja središče neverjetno bogatih in izredno raznolikih umetniških in kulturnih dejavnosti. Ravno mesta pa so bila tisti dejavniki, ki so odigrali ključno vlogo pri oblikovanju in širjenju evropske kulture.
Leta 1999 sta Evropski parlament in svet akcijo Evropska kulturna prestolnica razširila onkraj meja Evropske unije. Od tedaj se lahko za naziv "vzporedne" evropske kulturne prestolnice potegujejo tudi kraji v evropskih državah, ki se jim še ni uspelo pridružiti najtesnejši zvezi evropskih držav doslej. Da bi prebivalci starih članic Evropske unije hitreje spoznali kulturo članic EU-ja, ki so se zvezi priključile leta 2000, sta parlament in svet leta 2005 sprejela še eno dopolnilo izbiranja evropske kulturne prestolnice. Odločitev predvideva izbor dveh evropskih kulturnih prestolnic od leta 2009, od katerih naj ena leži na območju petnajsterice starih članic, druga pa v eni od novih članic.
Preden mestu pripade naslov evropska kulturna prestolnica, mora prestati dolgotrajen postopek, v katerem več ustanov Evropske unije in neodvisni strokovnjaki za kulturo presojajo upravičenost kandidature. Postopek izbire kulturne prestolnice se začne z vlogo kandidature, ki jo svetu ministrov izročijo stalni predstavniki države, v kateri mesto leži, pri Evropski uniji. 
Končno odločitev sprejme svet ministrov na predlog evropske komisije. Slednja svoje mnenje oblikuje na podlagi poročil skupine sedmih strokovnjakov za različna področja kulture. Strokovnjaki natančno proučijo program organizacijskega odbora vsakega mesta, v katerem mora biti prikazano, kako naj bi program prispeval k vključitvi umetnikov iz drugih evropskih držav v kulturno življenje gostiteljskega mesta in kako naj bi program spodbujal vseevropsko kulturno sodelovanje.
Program mora predvidevati dogodke, pri izpeljavi katerih bi sodelovalo veliko ljudi − tudi tistih, ki se sicer ne ukvarjajo s kulturo − in ki bi pritegnili čim večje število obiskovalcev tudi iz drugih evropskih držav. Dogodki, ki se morajo vrstiti 12 mesecev in ki morajo zajeti prav vsa področja kulturnega ustvarjanja, morajo na primeren način predstaviti kulturno dediščino kulturne prestolnice in njene okolice ter spodbujati dialog in izmenjavo informacij z drugimi deli sveta. Organizacijski odbor mora odboru strokovnjakov tudi pojasniti, kako naj bi dogodki v okviru akcije kulturna prestolnica Evrope prispevali k dolgoročnemu razvoju kulturnega življenja v mestu in njegovi širši okolici. Do zdaj so se že številne države odločile, da kulturni program svojih kandidatov zasnujejo okoli neke vodilne teme, ki bodisi izpostavlja neko komponento državne zgodovine bodisi opozarja na zares izredno kulturno posebnost naroda.
V zgodovini projekta Evropska kulturna prestolnica velja izpostaviti leto 2000, ki je prekinilo tradicijo izbora ene prestolnice vsako leto, kar je leta 1985 vpeljal izbor Aten za prvo evropsko kulturno prestolnico. Zaradi izrednega simbolnega pomena leta 2000 je v letu pred nastopom 3. tisočletja kar devet evropskih mest pripravilo celoleten kulturni program. Devet evropskih mest kulture – ker je bilo izbranih krajev kar devet, ni tega leta nobeno mesto dobilo naziva prestolnica – je bilo Avignon (Francija), Bergen (Norveška), Bologna (Italija), Bruselj (Belgija), Helsinki (Finska), Krakov (Poljska), Praga (Češka), Reykjavik (Islandija) in Santiago de Compostela (Španija). Odmevnost projekta Evropska kulturna prestolnica dokazuje tudi zagon podobne akcije onkraj velike luže. Na pobudo 35 članic Organizacije ameriških držav je leta 1997 po evropskem vzoru zaživela akcija Ameriška kulturna prestolnica.
Izkušnje so pokazale, da države nimajo težav s pomanjkanjem zanimanja mest za organizacijo projekta Evropska kulturna prestolnica. Čeprav je izpeljava celoletnega kulturnega programa finančno zelo zahtevna – del sredstev prispeva Evropska unija −, si številna mesta prizadevajo za osvojitev naziva kulturnega središča Evrope, saj dolgoročni dohodki običajno močno presežejo stroške organizacije projekta. 
Poleg večje prepoznavnosti mesta v svetu organizacija projekta Evropska kulturna prestolnica dolgoročno spodbudi kulturno življenje v mestu, izboljša razmere za delo umetnikov, proces priprav na izvedbo projekta pa pogosto vključuje tudi bolj ali manj celovito ureditev urbane krajine mesta gostitelja. Kot potrditev zadnjega učinka akcije Evropska kulturna prestolnica naj navedemo samo napoved turškega premiera Recepa Tayyipa Erdogana, da bodo v Carigradu, ki bo evropska kulturna prestolnica držav nečlanic Evropske unije leta 2010, sanirali mestne četrti ob Bosporju.
Slovenci se bomo s projektom Evropska kulturna prestolnica prvič spoprijeli leta 2012. Čeprav se zdi leto 2012 še zelo oddaljeno, pa so priprave na slovensko gostiteljstvo že stekle. Uradne kandidature za organizacijo akcije sicer še ni vložilo nobeno mesto, boj za naziv evropske kulturne prestolnice pa naj bi menda potekal med Ljubljano, Mariborom, Celjem, in Ptujem.
