Leta 2009, ko so odločali o ureditvi cestnega prometa, ki je delno omejila promet za motorna vozila v Piranu, je na volišča prišlo dobrih 16 odstotkov volilnih upravičencev. Štiri leta pozneje je na referendumu o gradnji stanovanjske soseske Kampolin v Luciji glasovalo dobrih 14 odstotkov. Referenduma o občinskem načrtu za pozidavo Fiese se ni udeležilo niti 12 odstotkov upravičencev, tako da je odlok dejansko zavrnilo dobrih 1.200 občanov.

Civilna iniciativa Piran nizko udeležbo pripisuje neugodnemu poletnemu času referenduma. Vendar pa druga dva referenduma nista bila izvedena v enakem letnem času, saj je bil prvi decembra, drugi marca. Župan Peter Bossman je v izjavi zapisal, da so vajeni porazno nizke udeležbe na referendumih, zato uspeh pobudnikov ne preseneča. Preseneča pa, dodajmo, da se nobena izmed lokalnih političnih strank ni dejavno vključila v referendumsko kampanjo, da bi lahko odločno zagovarjala prostorski akt, ki ga je soglasno podprl občinski svet. Morda bi tako spodbudila celo več občanov k odločanju. Pobudniki referenduma so denimo svoja stališča do nesprejemljivosti načrtovane pozidave predstavljali po krajevnih skupnostih. In bili uspešni.

Zdaj se postavlja vprašanje, kako naprej. Po zavrnitvi odloka namreč spet velja stari zazidalni načrt, ki omogoča pozidavo na večji površini. Ključ do te ima sicer občina, saj je lastnica večine parcel. Referendum seveda ni rešil vprašanja celovite ureditve degradiranega obmorskega prostora. Dobro pa bi bilo, da bi zdaj obe strani čim prej našli skupni imenovalec na temo zelene Fiese. Ohranjanje današnjega stanja ali zgolj delno prostorsko urejanje za Fieso nikakor ni dobra rešitev.