Preveslali so 138 rečnih kilometrov in premagali 990 m spusta. V spodnjem toku Soče so se spopadli s kar sedmimi jezovi. Zdaj se odpravljajo na Moračo v Črno goro - eno redkih evropskih rek, ki je še brez jezov.

"Štirje veliki in trije manjši jezovi na spodnji Soči niso neprehodni le za nas veslače. Nepremagljiva ovira so tudi za soško postrv in druge migracijske vrste rib. Opozoriti na pregrade rek, ki onemogočajo migracije rečnih vrst in vplivajo na količino vode, je tudi osnovni namen našega projekta Balkan Rivers Tour, ki se s Soče zdaj seli na reko Moračo," je ob koncu štiridnevne ekološke veslaške akcije opozoril Rok Rozman, idejni vodja akcije Balkan Rivers Tour.

Dva dni na divji Soči, dva dni pa čez jezove
V štirih dneh je ekipa Balkan Rivers Toura skupaj s kajakaši iz osmih držav preveslala Sočo od izvira do izliva. Roku Rozmanu in ekipi se je ob veslanju na Soči vsak dan pridružilo okoli 35 kajakašev, deset najvztrajnejših pa je preveslalo celotno Sočo od izvira v Trenti do izliva v sosednji Italiji. Prva dva dni, torej na štiridesetih kilometrih mlade Soče, so veslači uživali v brzicah in divji vodi. V spodnjem toku reke pa so morali "premagati" kar sedem jezov, tri velike – Podselo, Ajba in Solkan na naši strani ter štiri manjše v Italiji. Sproti so dokumentirali drastično spremembo, ki jo doživi reka Soča pred jezovi in po njih.

"Veslanje po Soči je številnim tujcem in lokalnim prebivalcem, ki so se nam pridružili, odprlo oči o škodljivosti jezov na naših rekah. Soča v zgornjem toku je nekaj najbolj imenitnega, kar lahko doživiš kot ljubitelj narave, rek in vodnih športov. Spodnji tok, ki je pod velikim vplivom jezov in hidroelektrarn, pa je videti kot nekakšna industrijska pokrajina, ki je skoraj popolnoma brez življenja. Videti takšno transformacijo reke in doživeti dva obraza, živega in mrtvega, je nekaj najbolj strašnega in dokončno ovrže prepričanje o zeleni hidroenergiji," je vtise strnil Rok Rozman.

Soča v Italiji presahne
Zadnji dan so kajakaši veslali od jezu v Solkanu do Isola della Cona, naravnega rezervata v Italiji, kjer se Soča izliva v Jadransko morje. Čolne so morali peš prenesti čez štiri manjše jezove. Pridružili so se jim tudi italijanski "varuhi" Soče, kajakaši, ki se na sosednji strani borijo za ponovno oživitev reke. "Težave v italijanskem toku Soče so predvsem v hydropeakingu - to je prehitrem izpuščanju vode iz hidroelektrarn, kar šokira ekosisteme in živa bitja. Problematično je nespoštovanje minimalnega pretoka vode, preveliki pa so tudi odvzemi vode za namakanje. Zadnji jez pred izlivom na primer preusmeri Sočo v kanal, živa reka za osem kilometrov nenadoma presahne. Veliko težavo za migracijo rib predstavlja tudi to, da na nobenem jezu na Soči ni prehodov za ribe, čeprav bi s tem veliko pripomogli k preživetju in zdravim populacijam soške postrvi, ambasadorke zdrave reke Soče," so skupaj opozorili slovenski in italijanski ekologi.

Skupaj za skupno reko
"Reke ne poznajo meja in Slovenija in Italija morata narediti skupen načrt upravljanja reke Soče, da bi zagotovili preživetje ključnih ekosistemov in vrst, hkrati pa omogočili trajnosten razvoj za ljudi, ki živijo na tem območju. Za to bo potrebno več sodelovanja na vladni ravni, vključitev civilnodružbenih organizacij in interesov lokalnih skupnosti. V zadnjem delu veslanja po Soči smo videli, kakšne vse težave se lahko pojavijo kot posledica zajezitev, eno večjih težav pa predstavlja neusklajeno izpuščanje vode iz hidroelektrarn, ki ogroža ne le naravo, temveč tudi ljudi, ki so na vodi in ob reki," je opozorila tudi Neža Posnjak iz WWF Adrie.

Soške elektrarne se niso odzvale
Akcija za naravno Sočo se je torej končala. Biolog, ribič, ekstremni kajakaš in nekdanji olimpijski veslač Rok Rozman, ki sicer prihaja iz Gorenjske, na Primorsko pa ga veže ljubezen do reke Soče, za katero pravi, da je edinstvena, je z udeležbo in sporočilom štiridnevnega veslanja zadovoljen. Ob tem, da so reko preveslali, so vsak dan pripravili tudi okroglo mizo o skrbi za smaragdno lepotico. Tu pa žal ni naletel na posluh tistih, ki Sočo izkoriščajo. "Na okrogle mize in javne tribune smo vabili tudi predstavnike SENG-a, Soških elektrarn. Vendar odziva ni bilo."

Direktor Soških elektrarn je na naše vabilo odgovoril le z elektronsko pošto, v kateri nam je odpisal, "da se takšne okrogle mize pač ne namerava udeležiti". "Škoda. Pa prav z njimi, ki načrtujejo še nadaljnje zajezitve Soče oziroma njenih pritokov, bi se radi pogovorili," je razočaran Rozman. Od Soških elektrarn Nova Gorica bodo zahtevali, da iz dolgoročne vizije umaknejo načrt za zajezitve Učje in Idrijce. Proti zajezitvam je tudi bovški župan, tem ostro nasprotuje tudi tamkajšnja lokalna skupnost. Ker se iz Soških elektrarn na pozive ekipe Roka Rozmana niso odzvali, so s štiridnevnega veslanja od izvira do izliva Soče direktorju Soških elektrarn, Marjanu Pintarju, poslali več kot 500 razglednic s pozivom, naj umaknejo načrte za nove hidroelektrarne.

Zdaj v boj za Moračo
Po Soči se začenja boj za črnogorsko Moračo. Rozmanova kampanja za ohranitev rek Balkanskega polotoka je namreč že prerasla v pravo gibanje. Lani je za ubranitev balkanskih rek pred zajezitvami zaradi gradnje hidroelektrarn na 23 rekah od slovenske Save do albanske Vjose v šestih državah veslalo 500 veslačev, v akcijo se je vključilo tudi več kot 1.500 aktivistov. Letos je bila najprej na vrsti Soča, 24. aprila pa se Rozman z ekipo podaja v boj za Moračo - za reko, ki jezov (še) nima, Črna gora pa jih na tej lepotici načrtuje kar pet. Rok Rozman opozarja: "Morača je prelepa reka, polna brzic in kanjonov. Pravzaprav je takšna, kot je bila celotna Soča pred 60 leti. V njej živi celo endemična soška postrv - glavatica. Namesto tega hočejo zgraditi pet precej velikih hidroelektrarn z investitorji iz Kitajske in iz Turčije in uničiti reko, ki je še ena redkih divjih in nedotaknjenih."

Zlato veslo za Roka Rozmana
Rok Rozman je za svoj boj za ohranitev naravnih rek prejel tudi najprestižnejšo mednarodno kajakaško nagrado zlato veslo. Nagrado vsako leto podeljuje akademija World Paddle Awards za tekmovalne in ekstremne dosežke ter za dosežke na področju javnega delovanja. Zanjo so že bili nominirani slovenski vrhunski športniki, prvi pa je zlato veslo v Slovenijo prinesel prav Rok Rozman. Podelitev je bila februarja na Portugalskem. Rozman je ob prejemu prestižne svetovne nagrade povedal: "Podiranje jezov se začne v glavah ljudi, naš projekt ruši argumente o zeleni hidroenergiji. Slovenija in Balkan ne potrebujeta novih jezov, temveč zavedanje, da imamo bogastvo, ki ga ne premore noben drug del Evrope. Divje reke so vir navdiha, povezovanja in možnost za trajnostni turizem. Veliko boljša izbira od betoniranja."