V večini testnih polj so našli zidane strukture tako iz antike kot iz poznejših obdobij vse do novodobnega časa, pa tudi keramične ostanke in kovance.

Pred koncem leta so rimske ostanke iskali v ulicah tik ob Lavričevem trgu, zdaj pa izkopavanja potekajo na trgu in ulici, ki vodi nanj. Dela izvaja specializirano podjetje Avgusta iz Idrije, zemeljska dela pa podjetja Stopar. Nad njim bedijo varuhi kulturne dediščine iz Nove Gorice, ki so določili 47 testnih jam po celotni Castri na podlagi lanskih georadarskih raziskav.

Arheologi na začetku del, kljub obetavnim posnetkom, prav presenetljivih najdb niso bili deležni. Na severnem delu so v večini sondiranj odkrili zidane strukture tako iz antike kot iz poznejših obdobij. Pogosto gre za preplet različnih obdobij. Odkopali že več kot polovico predvidenih sond, arheologe pa je presenetila dokaj skromna bera najdb drugih predmetov - orodja, orožja, novcev in lončenine.

Sreča se jim je nasmehnila šele na začetku letošnjega leta pri izkopih na zahodnem delu Lavričevega trga. Najprej so izbrskali tri kovance, v sosednji sondi še četrtega, pa tudi nekaj kovinskih predmetov in kosov lončenine.

Ostaline iz Ajdovščine so prvič opisali na začetku 17. stoletja, opisoval jih je tudi Valvasor v svoji Slavi Vojvodine Kranjske, čeprav "Ajdovščina ni bila na Kranjskem, vendar jo je omenil kot mesto Ajdov", je povedal vodja del Draško Josipovič iz podjetja Avgusta.

"Rimske ostaline trn v peti razvoja"
Ostankov na rimsko obdobje je v mestu veliko, vendar še vedno premalo glede na njegov pomen. "Za upravnike mesta, ki se sicer menjajo vsake toliko časa, so starine, predvsem rimske ostaline, trn v peti razvoja mesta," je pograjal mačehovski odnos do zgodovinske preteklosti Josipovič.

Zdaj pa napoveduje, da bodo te testne izkope v prihodnje nadomestila prava arheološka izkopavanja. "Ljudje hočejo danes videti nekaj starega, ne novega, in Ajdovščina ima izjemno lokacijo za vse to, da bi ob ohranjanju zgodovine privabila veliko obiskovalcev," je še dejal Josipovič in omenil, da lahko že danes v Ajdovščini pokažejo osem od 14 stolpov, ki imajo svoja imena, in še veliko drugega.

"Vendar je vse to danes skrito, umaknjeno, vse je brez napisov, ki bi nakazovali na bogato dediščino kraja. Občina bi morala poskrbeti, da je to nekoliko bolj prezentno, to tržiti in tako privabljati nove obiskovalce," je povedal Josipovič.

Prav to obljublja ajdovski župan Tadej Beočanin. Arheološka izkopavanja bodo opravili zaradi celovite prenove Lavričevega trga, ki ga bodo pozneje zaprli za promet. To pa daje priložnost, da bi večje in pomembnejše najdbe tudi potem ohranili, tako da bi si jih obiskovalci lahko ogledali.

Po starih zemljevidih in skicah naj bi se pod sedanjo asfaltno prevleko osrednjega mestnega trga skrival rimski forum, njegovo odkritje pa bi dalo mestu veliko večjo veljavo od te, ki jo je imelo doslej.

Čeprav so mnogi prebivalci trga in njegove okolice odločno nasprotovali prometnemu zaprtju trga, ob sedanjih izkopih nestrpno ogledujejo delo arheologov in čakajo na večja odkritja. In upajo, da jih niso dokončno uničile novejše zgradbe, ki so se gradile na nekdanjih veličastnih zidovih rimske utrdbe ob mrzli reki, kot so kraj poimenovali Rimljani.