Ivan Brovč iz Tolmina je eden od začetnikov letenja z jadralnimi zmaji v Sloveniji. Z novinarjem Sandijem Škvarčem sta poskušala orisati posebna občutja zmajarjev, ki se bodo konec tedna pomerili na prvi tekmi, tako imenovani Aeros winter race. Za boljšo predstavo njihovega sveta je nad Vipavsko dolino, na vzletišču na Kovku, kjer bo potekalo tekmovanje, nastal zvočni zapis, ob avtentični zvočni kulisi.

Objavljamo prepis prvega dela pogovora.

Lahko rečemo, da prav zmajarstvo sledi pionirjem letalstva, da so bile prav te letalne naprave na neki način prve, ki so ponesle človeka v zrak?
Drži. Prav razmah zmajarstva je ponesel prosto letenje v tisto smer, da si lahko posameznik privošči popoldne letenje in uživanje v zraku ter v prostranstvih.

Sama letalna naprava se ni veliko spremenila, osnove ostajajo iste?
Sam koncept izdelave in oblika ostajata ista, samo kot, vhodni rob, kvadratura se spreminjajo, tako da je zmaj postal letalna naprava, ki je učinkovitejša zaradi aerodinamičnega profila. Začetne konstrukcije so omogočale, da se je ta naprava bolj spuščala kot dvigala. Zdaj je to naprava, ki omogoča zelo dobre letalne sposobnosti in zelo dolge prelete.

Bi lahko rekli, da ste prav v Posočju, na Tolminskem, na Bovškem eni pionirjev tega športa pri nas?
Lahko bi se reklo, čeprav so bili na ljubljanski, škofjeloški oziroma gorenjski strani pravi pionirji leta 1975. Mi smo začeli malo pozneje, leta 1976. Pet zanesenjakov nas je šlo kupit enega zmaja. Ta zmaj nam je nekako prinesel tisti polet, da smo začeli vsi leteti. Vsi navdušeni smo izvajali tiste prve polete. Bilo je res fino in potem je sledilo vse drugo.

Takrat ste se pravzaprav učili. Ste imeli kakšne osnove, kakšno literaturo?
Nekaj literature je bilo, predvsem tuje. Pri nas so se naprave izdelovale tako, osebno. Prvi letalci so kopirali tuje letalne naprave in nekako so po tistih kopijah izdelovali domače zmajarske reči. Potem se je reklo, da je to tisti zmaj, ki leti.

So zmajarji takšne vrste letalci, da vztrajajo na zmajih, da niso prešli na padala ali kakšne vrste naprave pozneje? Je torej tista ljubezen, ki je bila prva, tudi ostala?
Večina je takih, je pa tudi več prestopov z ene strani in z druge. Takrat, ko se je začelo razvijati jadralno padalstvo, je nekaj zmajarjev šlo na padala in obratno. Prosto letenje je bolj ali manj individualna stvar, zato je tudi izbira individualna, glede na to, kaj komu leži.

Bi lahko rekli, da je zmajarstvo varnejše od padalstva, glede na to, da ima zmaj konstrukcijo, padalo pa ne?
Da, zmaj je predvsem bolj učinkovit v večjem razponu hitrosti, zato lahko tudi leti pri večji hitrosti vetra.

Kakšne so vaše osebne izkušnje z letenjem z jadralnimi zmaji? Ste dosegli kaj posebnega?
Štirikrat sem bil državni prvak, dvakrat v nekdanji Jugoslaviji in dvakrat v samostojni Sloveniji.

Ste dosegli tudi kakšen rekord v višini ali dolžini preleta?
Državni rekord v preletu s povratkom sem imel in tudi veliko težavnih, dolgih preletov.

Imate veliko izkušenj nad vsemi tereni, torej tudi v Alpah in nad ravninami. Ste morda poskušali tudi v tujini? Nekateri na primer odhajajo tudi na južno poloblo.
Ne, na južni polobli nisem bil. Bil pa sem na evropskih in svetovnih prvenstvih. Ko so jih organizirali v Evropi, sem jih v najboljših tekmovalnih letih tudi obiskoval.

Vas je kaj zamikalo tudi jadralno padalstvo ali morda klasično jadralno letalstvo, motorno letalstvo?
Jadralno padalo sem malo preizkušal kot samouk in opazoval, kako to deluje. Imel sem skoke po sto ali dvesto metrov višine, pristanek, vzlet. Samo letenje mi ni tuje. Če izbereš vremenske pogoje, ki so primerni, ko hitrost vetra ni prevelika, je jadralno padalstvo šport, ki je kar varen.

Bi lahko rekli, da je zmajarstvo še vedno edini letalski šport, pri katerem človek upravlja napravo s premikanjem svojega težišča?
To je res, čeprav mora tudi jadralni padalec premikati svoje težišče, a ima tudi vrvico. Dodal bi, da je edina letalna prava, s katero letiš kot ptič, z glavo naprej.

Bo šel razvoj še kam naprej? V katero smer?
Trenutni trend je doseči čim boljše letalne sposobnosti s čim manjšo površino. Nekoč so imeli vrhunskih zmaji okrog 14 kvradratnih metrov, zdaj pa se gibljejo med dvanajst in dvanajst in pol za pilota, ki ima 80 kilogramov. Hitrost se pri jadralnem padalu giblje med 25 in 60 kilometrov na uro. Zmaj pa ima letalne sposobnosti nekje med 60 in 130 kilometrov na uro.
Sandi Škvarč, B.K., Radio Koper