Kot so sporočili z dveh inšpektoratov, so pregledali lokacije črnih polj in travnikov ob Bevškem grabnu do sotočja oziroma izliva v Ljubljanico. Na terenu so bili tudi predstavniki Agencije RS za okolje, ki so vzeli vzorce vode.

"Bevški graben je bil gorvodno rahlo kalen, motno rjave barve. Na sotočju Bevškega grabna in Ljubljanice je bilo jasno videti rjav izliv iz Bevškega grabna. Na parcelah, ki so dotok Bevškega grabna, pa je voda močneje obarvana, delno se je razlivala po poti. Zaznati je bilo vonj po fekalijah," so videno opisali na inšpektoratih.

Sorodna novica Gre na Ljubljanskem barju za naraven pojav ali za človeški vir onesnaženja?

Izvora močneje obarvanega pritoka v Bevški graben po njihovih besedah ni bilo mogoče ugotoviti, prav tako ni bilo indicev, ki bi kazali na povzročitelja onesnaženja.

Inšpekcijski postopek se nadaljuje, so navedli. "Pričakujemo ugotovitve iz predkazenskega postopka in strokovnih služb, ki so vzorčile vodo, saj še vedno ni jasen izvor onesnaženosti," so sklenili.

Člani Oddelka za geografijo Univerze v Ljubljani in Geografskega inštituta Antona Melika so v nedeljo na Ljubljanskem barju na potoku Bevški jarek med Bevkami in Notranjimi Goricami zaznali obsežno onesnaženje vode. Kot so ocenili, je zanj najverjetneje krivo komunalno blato čistilnih naprav. Onesnaženje so potrdili tudi njihovi prvi testi, zato so odkritje prijavili več institucijam.

V Bevkah medtem menijo, da gre za naraven pojav, saj da dolgotrajna poplavljenost na tem območju za seboj vedno pusti tovrstne posledice in je razlika le ta, da so poplave tam običajno spomladi, ko vegetacije še ni, ali jeseni, ko je že suha. Zdaj pa da je pojav zaradi vpliva visokih temperatur, mladega rastlinja, večje količine odmrlih živali bistveno intenzivnejši.

Da bi lahko šlo za naraven pojav, je pokazal tudi terenski ogled predstavnikov Krajinskega parka Ljubljansko barje. Tudi tam zato pozivajo, da je treba počakati na rezultate analiz.