Prekmurje
(6)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.0 od 2 glasov Ocenite to novico!
žito, pšenica
V Pomurju je letos s pšenico zasejanih okoli 28.000 hektarjev njiv, to je za približno 3500 hektarjev manj kot lani. Foto: Pixabay

Dodaj v

Pridelek pšenice bo manjši kot lani, cene pa višje

Pridelovalci menijo, da bi bile lahko odkupne cene višje
15. julij 2017 ob 14:20
Murska Sobota - MMC RTV SLO

Žetev v Pomurju se bliža koncu. Pridelek pšenice v Prekmurju bo zaradi spomladanske suše in pozebe glede na lani manjši za okoli četrtino, kakovost pa bo višja od povprečja.

V Pomurju je letos s pšenico zasejanih okoli 28.000 hektarjev njiv, to je za približno 3.500 hektarjev manj kot lani. Pridelki in cene se pri pridelovalcih razlikujejo. Po dogovoru med člani žitne verige bo najnižja cena za krmno pšenico 130, za najboljšo krušno pšenico pa 175 evrov oziroma v povprečju okoli 162 evrov, kar je tudi izračun za stroškovno pokritost Kmetijskega inštituta Slovenije, sicer pa naj bi bil pridelek primerljiv s povprečnimi letinami.

S temi cenami predstavniki kmetov niso zadovoljni. Pogajalec v žitni verigi Franc Küčan opozarja, da so cene na evropskih in svetovnih borzah letos precej visoke, povpraševanje precejšnje, zato bi lahko bila cena zato nekoliko višja. Küčan meni, da v žitni verigi še vedno daleč največ izgubljajo pridelovalci.

V soboškem Mlinopeku pričakujejo odkup med 13.000 in 14.000 tonami pšenice, 10.000 ton so že presegli in po oceni direktorja Karla Pojbiča je pridelek kakovosten. Letos so odkupili tudi več pšenice s podravskega konca.

Več kot 11.000 ton pšenice je že tudi odkupil turniški Agrocorn, kjer predvidevajo odkup okoli 13.000 ton pšenice. Po njihovi oceni kakovost ne odstopa od povprečja prejšnjih let, zaznali pa so več drobnih zrn kot posledico prizadetosti zaradi vročinskih udarov.

Cene Panvite odstopajo od drugih
V Panviti imajo s kmeti sklenjene pogodbe o pridelavi pšenice za blizu 1.000 hektarjev oziroma 6.000 ton. Skupno bodo imeli okoli 15.000 ton krušne pšenice, povprečni pridelek na njihovih 1.500 hektarjih površin pa je med šestimi in sedmimi tonami na hektar, kar je nekaj manj kot lani. Vendar je pridelek kakovostnejši.

Pri cenah Panvita na prvi pogled odstopa od cen omenjenih dveh kupcev, sami pa pravijo, da ponujajo največ. Pri ceni je namreč treba upoštevati ugodnosti, ki jih imajo pogodbeni partnerji, saj jim ob setvi regresirajo polovico semena, ponujajo gnojila in zaščitna sredstva, to pa obračunajo ob nakupu. Poleg tega jim priznajo po tri evre za tono, ki jih kmetje dobijo v obliki bonov za nakup v Panvitinih trgovinah.

Ugodnejša pridelava krmne pšenice
Ljutomerska in gornjeradgonska zadruga sta odkupili okoli 3.200 ton pšenice, na kmetijskem gospodarstvu Lendava pa predvidevajo 7.700 ton lastnega pridelka pšenice s približno 1.000 hektarjev. To bo nekoliko več kot v prejšnjih letih, ugotavljajo pa, da je računica za pridelavo krmne pšenice na koncu boljša, kot če bi pridelovali najboljšo pšenico, ki da je preslabo plačana.

G. C.
Prijavi napako
Komentarji
BOBERČEK
# 15.07.2017 ob 22:23
Cena kvalitetne pšenice je aboslutno prenizka...
Delal sem 12 let v proizvodnji v pekarni in vem kaj pomeni imeti kvalitetno žito in s tem kvalitetno moko.
Žal cene danes vse preveč regulirajo tudi kvaliteto.
Trgovske marže za pekovske izdelke znašajo med 100-120%!
Halo..na najosnovnješem živilu?
In ministrstva to došuščajo, kot da je to nekaj normalnega.
Plačilni sistem pa škriplje trgovina, ki dobi 100 % maržo s prodajo kruha, ki ves neprodan kruh lahko vrne pekarnam (to so skozi leta dosegli z izslijevnajem, če ne boš ti tega nudil bo drug robo vozil...vozijo jo pa itak vsi in se z nemogočimi pogoji borijo za obstanek)
ne more potemmredno plačevat pekarni še tistega kruha, ki ga dobi že po tako mizerni ceni...pekarna potem išče naugodnejše dobavitelje ter tudi ne gleda več na kvaliteto moke ampka iz najslabše kvaliette zahteva od pekov najboljši kruh, moko kupuje na Madžarskem in še kje drugje...
potem je šele vse jasno kje smo in kam gre naša proizvodnja žita!
Država (konkretno Ministrstvo za kmetijstvo) mora poskrbeti za dostojno plačan pridelek, še posebej tisti, ki je kvaliteten, zagotoviti mora ustrezno predelavo (mletje) in po dostopnih cenah omogočiti nakup kvalitetne moke. Vse to je že dostopno ampak ne po ceni, ki jo trgovec ponuja proizvjalacu. nekdaj je bila marža na kruhu 10-12% danes pa je 100-120 % tu je rak rana sistema, ki se je vsak izogiba, namesto, da bi uredili razmerja med pridelavo, proizvodnjo in prodajo!!!
To škriplej tudi marsikje v drugih panogah....
brehme
# 15.07.2017 ob 16:14
Sramotno nizka cena pšenice.
162€ za tono dobre pšenice. S tono pšenice bi se povprečno velika družina preživela 2 leti.
Ista družina za en dan v toplicah isto zapravi.
paver
# 15.07.2017 ob 15:11
V ceni enega kilograma kruha je strošek pšenice 4%.
offgrid
# 17.07.2017 ob 03:39
@ boberček

To bi morali novinarji pisat. To svinjarijo je začel Jankovič z Mečkatorjem.
In te oderuške marže so potem gradile shoping centre kot gobe po dežju in raja lačna fajk blišča je nasedla.
Obstajale so lestvice rabatov, pa superrabatov, -... za kozlat.

Stvar ki je pekarne držala nad vodo so pa bile šole, domi upokojencev in podobno, kjer so si popravljali izkupičke z maloprodajnini cenami.

In zdaj, ta isti folk bi še kr volil isto politično govedo, ki nas je družno pripeljalo v klavnico zahodnega tipa.

Enim je postalo jasno. Zbujeni so šli v Hamburg... in državna trobila zdej s prstom kažejo na zbujene, da so krivi, ker nočejo zanke okol vratu.

Hvala za takšno svobodo. Hvala za svobodo, kjer se moram identificirat ko plačujem znesek večji nad 50 eur. Hamburg je samo začetek. Kot opazovalec menim, da bo kmalu vroče... a ne nam živini, ampak vam zgoraj.
tedomedo
# 16.07.2017 ob 06:06
Cena bi bila v vsakem primeru višja.
Beberček, ljudje naše oblasti dela sami to, kar jim prinaša denar, najbolj nova takšna stvar je 2. tir, pri katerem bo Serar dobil razliko med končno ceno, ki si jo izmislil on, in cenami izvajalcev del.
galoper
# 15.07.2017 ob 21:02
@brehme # 15.07.2017 ob 16:14
Verjetno je mišljena prehrana samo s hrano iz pšeničnega zrnja, a to ne bo držalo. S prodajo bi dobili 162€. S tem denarjem bi slabo preživeli teden dni in z izkupičkom še mletja ne bi mogli plačati.
Povpraševanje po prehrambenih izdelkih se lahko smatra za skorajda konstantno, zato se enaka kupna moč deli na količino, ki se j pridela in cene so rezultat.
Kazalo