Celjska občina namerava zgraditi 505 metrov dolg viseči most po tibetansko, ki bo povezal celjski grad in Miklavški hrib. Foto: BoBo
Celjska občina namerava zgraditi 505 metrov dolg viseči most po tibetansko, ki bo povezal celjski grad in Miklavški hrib. Foto: BoBo
Z "doživljajsko potjo" si želijo povezati staro mestno jedro s srednjeveškim gradom. Foto: BoBo

Po drugi strani bi s tem projektom uresničili zgodovinsko legendo, ki govori o tem, da je Stari grad na levem bregu Savinje in nasproti stoječi Miklavški hrib, kjer je Cerkev sv. Miklavža, že v času celjskih knezov povezoval usnjen most. Ljudje na Miklavškem hribu so še v preteklem stoletju kazali na obroč, pritrjen na skalo, ki naj bi držal most. Glede na takratna znanja in veliko razdaljo med Starim gradim in Miklavškim hribom bi danes seveda težko verjeli, da so v časih knezov takšen most res imeli in ga celo uporabljali.

Celjski župan Bojan Šrot

Od predvidene vrednosti investicije bi za gradnjo mostu namenili okrog 2,3 milijona evrov, za ureditev dostopnih poti pa milijon evrov. Skupaj bi po ocenah projekt tako stal 3,3 milijona evrov. Finančne konstrukcije na celjski občini sicer še niso pripravili. Možnosti financiranja so različne. Projekt bi namreč lahko uresničili v javno-zasebnem partnerstvu, lahko pa bi ga prijavili tudi na evropski razpis za sofinanciranje turistične infrastrukture, so sporočili z občine.

Glede na zahtevnost projekta bi lahko po navedbah celjske občine vsa potrebna soglasja in dovoljenja dobili v predvidoma dveh letih. Težav z odkupi zemljišč ne bodo imeli, ker bodo projekt izvedli na zemljiščih, ki so v lasti občine.

Kot je na torkovi seji celjskega mestnega sveta povedal celjski župan Bojan Šrot, načrtujejo ureditev t. i. doživljajske poti, ki bo turiste vodila mimo zgodovinskih in kulturnih znamenitosti v starem mestnem jedru, po Splavarskem mostu do Mestnega parka in od tam dalje do Heraklejevega svetišča in po visečem mostu na Stari grad.

"Doživljajska pot" za turiste
Turistom bi na tak način ponudili možnost, da si v enem dnevu ogledajo arheološka najdišča, Muzej novejše zgodovine Celje, Pokrajinski muzej Celje in še številne druge znamenitosti, na katere so v Celju zelo ponosni.

"Po drugi strani bi s tem projektom uresničili zgodovinsko legendo, ki govori o tem, da je Stari grad na levem bregu Savinje in nasproti stoječi Miklavški hrib, kjer je Cerkev sv. Miklavža, že v času celjskih knezov povezoval usnjen most. Ljudje na Miklavškem hribu so še v preteklem stoletju kazali na obroč, pritrjen na skalo, ki naj bi držal most. Glede na takratna znanja in veliko razdaljo med Starim gradim in Miklavškim hribom bi danes seveda težko verjeli, da so v časih knezov takšen most res imeli in ga celo uporabljali," je še pristavil Šrot.

Gradnja 60-tonskega mostu bo zahtevna
Idejno zasnovo za viseči most je seji predstavil arhitekt Nande Korpnik. Po njegovih besedah bo gradnja 60 ton težke viseče konstrukcije precej zahtevna. Most bo v celoti jeklen, sestavljen pa bo iz kablov, vrvi, vešalk in pohodne površine, ki bo zasnovana kot jeklena rešetka. Sidran bo v pobočje hriba na obeh straneh.

Viseči most v Celju bi bil s svojimi 505 metri po doslej znanih podatkih med najdaljšimi mostovi tibetanskega stila na svetu.
Podoben most, ki je prav tako tibetanski, so leta 2014 postavili na avstijskem Tirolskem. Dolg je 406 metrov in povezuje ostanke srednjeveške utrdbe Ehrenberg na eni strani brega in trdnjave Claudija na drugi strani. Avstrijci so uvedli mostnino, tako da morajo odrasli za prehod odšteti osem, otroci pa pet evrov.

Po drugi strani bi s tem projektom uresničili zgodovinsko legendo, ki govori o tem, da je Stari grad na levem bregu Savinje in nasproti stoječi Miklavški hrib, kjer je Cerkev sv. Miklavža, že v času celjskih knezov povezoval usnjen most. Ljudje na Miklavškem hribu so še v preteklem stoletju kazali na obroč, pritrjen na skalo, ki naj bi držal most. Glede na takratna znanja in veliko razdaljo med Starim gradim in Miklavškim hribom bi danes seveda težko verjeli, da so v časih knezov takšen most res imeli in ga celo uporabljali.

Celjski župan Bojan Šrot