Lokalne novice
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.1 od 31 glasov Ocenite to novico!
Muzej
Stavba je trenutno le simbolično urejena in je za javnost še zaprta. Ko bo muzej odprt, bo obiskovalce opozarjal na strahote vojne in grozote, ki so se tu dogajale. Foto: BoBo
Muzej
Kompleks opuščenega carinskega skladišča na Einspielerjevi ulici v Melju je bil med drugo svetovno vojno prostor nemškega nacističnega ujetniškega taborišča Stalag XVIII D. Foto: BoBo
Muzej
Med septembrom 1941 in marcem 1942 so bili v nečloveških razmerah tam zaprti ruski vojni ujetniki, katerih število je v določenem trenutku preseglo 5.000. Podhranjenost in izčrpanost sta bili za številne usodni. Foto: BoBo
Muzej
V virtualni obliki si je podobo muzeja v sklopu svojega julijskega obiska ogledal tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Foto: BoBo

Dodaj v

V Mariboru korak bližje uresničitvi muzeja v spomin na umrle sovjetske vojne ujetnike

Ruski muzej nameravajo vzpostaviti zgolj z donacijami
1. december 2017 ob 18:50
Maribor - MMC RTV SLO, STA

Po več letih, odkar se je porodila prva ideja, je znanstvenoraziskovalni in spominski center v objektu nekdanjega taborišča za sovjetske vojne ujetnike v Melju v Mariboru korak bližje uresničitvi. Ta teden je bil namreč ustanovljen Mednarodni raziskovalni center - muzej druge svetovne vojne, kdaj bi muzej dejansko lahko zaživel, pa še ni znano.

Mariborska občina je poleti v skladu z dogovorom med rusko in slovensko stranjo odkupila stavbo nekdanjega nacističnega koncentracijskega taborišča Stalag XVIII D, ki je bila prej v zasebni lasti, in jo predala ruski strani. Ta ima zdaj nalogo, da v njej vzpostavi načrtovani muzej, v ta namen pa je bilo treba ustanoviti javni zavod, ki bo lahko vodil uradne postopke in zbiral denar, saj nameravajo muzej vzpostaviti zgolj z donacijami.

Ustanovitev zavoda so počastili z mednarodno konferenco z naslovom Spoštovanje preteklosti za blaginjo prihodnosti v organizaciji ruskega veleposlaništva v Sloveniji in Ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani. Srečanje zgodovinarjev, raziskovalcev, kulturnih delavcev in predstavnikov javnih ustanov iz Slovenije, Rusije in še nekaterih drugih držav so pripravili v objektu, kjer je načrtovan muzej, čeprav je ta le simbolično urejen in še zaprt za javnost.

Ohranjanje zgodovinske resnice za krepitev miru na svetu
Ruski veleposlanik Doku Zavgajev je ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo, da ideja po sedmih letih dobiva prve oprijemljive poteze, čeprav se vsi zavedajo, da jih pri tem projektu čaka še veliko dela. Današnji dogodek je označil za začetek znanstvenoraziskovalnega dela, katerega namen je ohranjanje zgodovinske resnice o dogodkih druge svetovne vojne in njenih naukov s ciljem prispevanja h krepitvi miru na svetu in sodelovanja med narodi in državami.

Začasni sedež v Muzeju narodne osvoboditve Maribor
Lokalni koordinator projekta je nekdanji podžupan Maribora Janez Ujčič, ki naj bi tudi vodil omenjeni zavod. Dokler ne bo stavba v Melju primerna za vsakodnevno uporabo - zdaj nima niti osnovne infrastrukture -, naj bi imel sedež v Muzeju narodne osvoboditve Maribor.

Fištravec: Zdaj je na vrsti ruska stran
Mariborski župan Andrej Fištravec je dejal, da je bil ta del zgodovine v mestu žal dolgo zamolčan. "Takšna oblika spomina, kot se bo razvila tukaj, je primeren korak za to, da ne pozabimo na grozote, ki so se zgodile, in da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo," je še poudaril. Pravi, da je občina izpolnila svoj del dogovora, zdaj pa je na ruski strani, da pelje zadevo naprej.

Občina je za nakup objekta odštela okoli 300.000 evrov, za dokončno ureditev muzeja pa bo ruska stran morala zbrati več milijonov evrov. Podoba muzeja je že znana - idejno zasnovo sta pred leti izdelala arhitekta Mateja Katrašnik in Tomaž Kancler, v virtualni obliki pa si ga je ogledal celo ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Projekt vzpostavitve muzeja je bil takrat ocenjen na 2,5 milijona evrov, ki naj bi jih, kot omenjeno, zagotovila ruska stran.

Več kot 3.000 žrtev dobilo imena
Kompleks opuščenega skladišča v Melju je bil med drugo svetovno vojno del nemškega nacističnega ujetniškega taborišča, imenovanega Stalag XVIII D. V tem objektu je bilo med septembrom 1941 in marcem 1942 v izredno nečloveških razmerah nameščenih več tisoč ruskih vojnih ujetnikov in večina jih je zaradi izčrpanosti, podhranjenosti ali bolezni tam tudi umrla. Po nekaterih ocenah je tu umrlo več kot 5.000 ljudi, po Ujčičevih besedah jim je doslej uspelo odkriti več kot 3.000 njihovih imen.

M. K.
Prijavi napako
Komentarji
RibičIČ
# 01.12.2017 ob 19:15
Kompleks opuščenega skladišča v Melju je bil med drugo svetovno vojno del nemškega nacističnega ujetniškega taborišča, imenovanega Stalag XVIII D. V tem objektu je bilo med septembrom 1941 in marcem 1942 v izredno nečloveških razmerah nameščenih več tisoč ruskih vojnih ujetnikov in večina jih je zaradi izčrpanosti, podhranjenosti ali bolezni tam tudi umrla.

Drugače so bili poleg ruskih v tem taborišču nastanjeni predvsem britanski in drugi zavezniški vojaki, zajeti pretežno med boji v Grčiji. Avgusta 1944 se je tu zgodil tudi eden največjih, če ne največji pobeg ujetnikov v okupirani Evropi. Kar nekaj podatkov bi še lahko dodali v tem članku...
Epafrodit
# 01.12.2017 ob 20:00
Wikipedija: Skozi celotno vojno so partizani iz taborišča pomagali pobegniti mnogim ujetnikom, ki so jih odpeljali v Belo krajino. Od tam so jih zavezniška letala, z letališča pri vasi Otok, odpeljala v Veliko Britanijo. Avgusta 1944 je iz taborišča ob pomoči partizanskih enot uspelo pobegniti 132 vojnim ujetnikom, kar je bil najbolj množičen pobeg v drugi svetovni vojni v Evropi.
Evening News
# 01.12.2017 ob 19:39
Saj je prav da se vse žrtve spoštujejo, ampak da je slovenska občina porabila za 300.000 evrov slovenskega davkoplačevalskega denarja namenjenega sicer živim, ki živijo na območju z relativno malo zaposlitvenimi možnostmi, pa zadevo daje v drugo luč. Rusi niso bili v Sloveniji preganjani od slovenskega škornja.
Matej037
# 02.12.2017 ob 07:17
Bodo kdaj postavili tudi spomenik Slovencem in Slovenkam, ki so bili žrtve ropanja in posilstev med takoimenovanim osvobajanjem Prekmurja s strani Rdeče armade?
politik kritik
# 01.12.2017 ob 19:33
To je res izjemno bistvena naložba haha noro
osservatore
# 02.12.2017 ob 11:14
Ta ima zdaj nalogo, da v njej vzpostavi načrtovani muzej, v ta namen pa je bilo treba ustanoviti javni zavod, ki bo lahko vodil uradne postopke in zbiral denar, saj nameravajo muzej vzpostaviti zgolj z donacijami.

Kdo bo plačeval zaposlene v javnem zavodu? A Putin?? In kdo bo doniral peneze za ruski muzej??
Taktobo
# 01.12.2017 ob 22:44
Mater se mi zdi da že postavljamo drugim spomenike na vsakih par let. Kaj je zdaj to ? Saj že imajo vsi udeleženci vojne svoje spomenike. Ne rabimo postavljati še tretjih -devetih.
GozdniJoža
# 01.12.2017 ob 21:06
Evening, verjami da bodo Rusi teh 300k vsaj 2x preplačali ;)
zapravico
# 02.12.2017 ob 08:34
Pod tromostovjem bo treba odpreti muzej ljubljanskim klošarjem,tudi ena dobra naložba
Skippy
# 02.12.2017 ob 01:06
Rusija je izven Moskve in deloma St. Petersburga totalna beda in revščina, nekateri pa kar mislijo, da bo Rusija zapravljala ne vem koliko denarja naokrog, za vsakega, ki postavi neki spomenik.
itak
# 02.12.2017 ob 00:11
Najprej pokopljimo svoje ...
Guliarth
# 04.12.2017 ob 13:53
A bo naši generaciji čez 50 let postavljen spomenik? Žrtve hude korupcije, kraje 75 milijard skupnega premoženja in zavajanja???
Skippy
# 02.12.2017 ob 01:01
Evening, verjami da bodo Rusi teh 300k vsaj 2x preplačali ;)

S čim?
Meni je prav smešno, da kot bogato obravnavate državo, ki ima tako slab BDP in katere gospodarstvo temelji na surovinah, namesto proizvodnji.
Da sploh ne omenimo 100 eur visokih penzij.
srn
# 02.12.2017 ob 16:18
Ne razumem, zakaj se Soviete enači z Rusi. Pri nas so nekateri ljudje resnično čisto sfaljeni.
valcek2010
# 04.12.2017 ob 13:01
zakaj so Rusi popularni, ker so polni perja
če pogledate Rusko kapelico, se stegne rusija
pol pa je treba vsa taborišča s ruskimi vajki poiskat , tudi če so bili še vojaki iz drugih držav, to je treba izbrisat, in jm obesit table pa v rusijo depešo poslat naj kaj zraven dajo, saj so bili njihovi vojaki in ja pokažejo spoštovanje s t4m da kapnejo par 100k€ za eno ušivo tablo in da se uredit zgradba v komereicalne namene, da lahko pol občine lepo služijo na račun ruskih vojakov

hahahahaah
anny22
# 01.12.2017 ob 22:28
Kje je kakšen dokument o tem pobegu? Prvič slišim!
aktivist
# 01.12.2017 ob 20:27
Super stvar!
braun
# 02.12.2017 ob 00:32
Imena povedo vse, neke kvazi izjave preveč so slab argument, preračunljiva poniglavost kali pieteto.

začnite z Angleži, ni prav da jih prodajate za Ruse. Angleži bodo zagotovo plačali.

Ruse pa imenujte, seveda po natančno izpeljani raziskani sestavi, z: Latvijci, Estonci, Turkmeni, Poljaki, Rusi, Ukrajinci, Čečeni, pa še bi se našlo.

Toti Mariborčani bi kar naprej kšeftali.
Nixxy
# 01.12.2017 ob 19:27
@RibičiČ,
pa saj vsi vemo, da pišejo tako kot jim kučan dirigira.
Kazalo