Novomeški zavod za varstvo kulturne dediščine, ki je bil ustanovljen leta 1983 na temelju zakona - ta je bil sprejet dve leti prej, je ob ustanovitvi skrbel za pet, danes pa kar za šestnajst dolenjskih, belokranjskih in posavskih občin. V njem je zdaj 19 zaposlenih, ki skrbijo za zaščito kulturne dediščine, za njeno obnovo, promocijo te dediščine in še kaj.

Ob 30-letnici delovanja so pripravili pregledno razstavo in knjigo. V njej so skozi svoje delovanje predstavili njihovo temeljno poslanstvo, to pa je poskrbeti, da tisto, kar je vrednega ostalo od naših prednikov, ohranimo zanamcem. Ob pomoči zavoda je bilo v teh letih opravljenih več razglasitev kulturnih spomenikov in številna izkopavanja ter obnove številnih objektov - od gradov do cerkva.

Robert Peskar, direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Novo mesto, je na dosežke zavoda ponosen in izpostavlja: "Zavod se recimo lahko ponaša tudi z dokumentiranjem kulturne dediščine. Gre za posebno nalogo, ki se ji je zavod pravzaprav od vsega začetka zelo posvečal, zelo natančno in zelo resno. Ravno na podlagi novomeških izkušenj je potem nastal nacionalni projekt izmere, ki je takrat zajel fotogeometrične posnetke najpomembnejših objektov kulturne dediščine v Sloveniji."

Ob razstavi so v Posavskem muzeju pripravili še pester program dogodkov. Nova direktorica Posavskega muzeja Brežice Alenka Černelič Krošelj pojasnjuje, da gre kar za 17 dogodkov, ki se bodo zvrstili v muzeju - ta letos tudi sam praznuje visok jubilej, 65 let delovanja - vse do konca septembra. Černeličeva ob tem dodaja: "To bodo tako javna vodstva kot predavanja, kjer bodo strokovnjaki z različnih vidikov, različnih strok predstavili uspešno varovanje naše nepremične in hkrati tudi premične kulturne dediščine."

V Zavodu za varstvo kulturne dediščine Novo mesto so po besedah njenega direktorja Peskarja pripravljeni tudi na nove izzive. Med njimi še zlasti izpostavlja obnovo gradu Grm: "Naš izziv je opravljanje poslanstva še naprej, izboljšanje kakovosti dela, izboljšati odnose, komunikacijo z lastniki kulturne dediščine, predvsem pa smo na razstavi vzpostavili realizacijo posebnega projekta, to je obnovo gradu Grm. V njem ima namreč naš zavod svoj sedež. Zato smo že pripravili konservatorski načrt obnove, s katerim želimo grad vpeti tudi v kulturno življenje mesta in ga na široko odpreti vsem."

Za MMC Goran Rovan