Ekipa MMC-ja je obiskala Planico in s pomočjo daljinsko vodenega helikopterja posnela, kako poteka gradnja letalnice. Ob tem smo se pogovarjali z direktorjem Zavoda Planica Jelkom Grosom. Povedal nam je, kako napreduje gradnja nordijskega centra, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da bo Planica spet dobila svetovni rekord in kako nameravajo - ne le v tistih marčevskih dneh, ko je finale svetovnega pokala - privabiti številne turiste. Vabljeni k branju in k ogledu edinstvenih posnetkov, ki najlepše razkrijejo, kako pod Poncami napreduje gradnja letalnice.

Kakšno je trenutno stanje pri gradnji letalnice? So kje težave?
Nasip na hrbtišču je dokončan, sledijo pa podrobnosti, predvsem pri gradnji ograje. Iztek dokončujemo, morda je še največ težav pri betoniranju vrha zaletišča, a naj bi bilo tudi to dokončano okrog novega leta. Z zadnjim stebrom so začeli graditi tudi ogrevalni objekt, kjer je treba računati potem še na vsa montažna dela, kar pomeni en mesec dela.

Se torej ne bo zgodilo, da boste marca hiteli z deli, da bo do finala svetovnega prvenstva vse pripravljeno? Bodo delovni stroji takrat še v okolici skakalnice?
Bodo, saj se bo še gradil tekaški center, vendar bodo stroji parkirani. Marca bo letalnica vsekakor dokončana, saj moramo že nekje sredi februarja zaprositi za uporabno dovoljenje, tako da bo prišla komisija in vse pregledala, že sredi januarja pa želimo od Mednarodne smučarske zveze tudi poskrbeti za homologacijo letalnice.
Kako bi novo planiško velikanko primerjali s Kulmom in Vikersundom? Kje bi lahko padel svetovni rekord, morda celo meja 250 metrov?
Vse tri letalnice so enako velike. Če delam primerjavo, je po mojem mnenju na najslabšem Kulm. Ko je tekma, je vedno senca in ni pravega vzgonskega vetra, ki omogoča dolge skoke. Daleč bi se dalo skočiti le z izjemno hitrostjo, ne pa z jadranjem na zračni blazini. Vikersund ima to prednost, da je na nižji nadmorski višini in je gostota zraka večja. To je v brezvetrju prednost.

V Planici seveda upamo na idealne razmere: da se zjutraj segreje nasproten hrib in potem pritisne zrak tako, da se v spodnjem delu letalnice pojavi vzgonski veter. Med finalom, torej od četrtka do nedelje, je po navadi en dan, ko so razmere takšne. Ujeti je treba ta dan. Svetovnega rekorda ne more narediti žirija z visokim zaletiščem. Zaletišče mora biti ravno pravšnje, potem pa pomembno vlogo odigrajo termične razmere in seveda razpoložen letalec. Tako, kot je bil Evensen ob rekordu v Vikersundu ali pa še nekaj let prej Romören in Hautamäki v Planici.

Seveda so tudi Robi Kranjec, Peter Prevc ali Jurij Tepeš sposobni, poleteti ekstremno daleč, če bi imeli res svoj dan. Zelo moraš zaupati sam vase, da si upaš poslati trup v prazno. Predvsem pa: rekord bo postavil tisti, ki ima nizko, ne visoko parabolo leta. Če me vprašate, kdo ima več možnosti, da po dolgem poletu pristane na nogah, ali Kranjec ali Schlierenzauer, bi rekel Kranjec.
In kje je tista meja, kjer se še da varno pristati na teh treh letalnicah?
Nekje okrog 250 metrov. V tej sezoni so vse tri največje letalnice v programu, Planica pa je seveda na vrsti zadnja.
Letalnica bo imela edinstveno vetrno zaščito. Lahko razložite več in kakšni sunki vetra bodo zdaj še dovoljeni, da bo tekma uspela?
Posebna zaščita bo zato, ker je drugod po svetu zdaj ali fiksna ali pa na nekakšnih montažnih drogovih, medtem ko bo v Planici na teleskopskih drogovih, visokih okrog tri metre v neraztegnjenem stanju. V raztegnjenem stanju bo zaščita na najvišjem delu visoka 24 metrov. Vsak večer bomo zaščito spustili, zjutraj pred tekmo pa dvignili. To je zaščita, ki dopušča veter do 10 m/s.
Kaj pa tekaški del nordijskega centra?
Gradi se v skladu z načrtom. Povprečno vlijemo od 150 do 170 kubikov betona dnevno. Načrt je, da končamo do 15. avgusta, morajo pa delavci do začetka marca priti ven iz zemlje, saj želimo, da med finalom svetovnega pokala v poletih okrog objekta ne bo gradbene jame.
Kolikšna bo vrednost projekta?
39 milijonov 614 tisoč 415 evrov, po zadnjih izračunih.
85 odstotkov bo evropskih sredstev. Kaj je pred dnevi povedala Evropska komisija, ko je preverila, kako poteka gradnja centra?
Da projekt nordijskega centra ima vizijo in potencial. Dve stvari je treba poudariti, eno je zanesenjaštvo, ki je prisotno, drugo pa, da bo projekt lahko tudi čez deset let živ brez pomoči javnega denarja. Za osnovno investicijsko vzdrževanje bo sredstva dobil iz lastnega delovanja, seveda pa načrtujemo, da bo del prihodkov prišel tudi od tržne dejavnosti, torej od obiska turistov.
Imate kakšne ideje, s čim navdušiti turiste, poleg muzeja in simulatorja, kjer bo lahko vsak spoznal fizikalno okolje skakalca?
Ponujali bomo adrenalinsko doživetje - spust z jeklenico z vrha letalnice, pri čemer bo lahko vsak sam izbral hitrost, saj ne želimo, da bi pri hitrosti 120 km/h koga zadela kap.
Kje ste dobili idejo? Ali to storitev že ponujajo kakšne skakalnice?
V ZDA v Salt Lake Cityju vem, da to ponujajo.
Kdaj naj bi bil torej center z vsemi dopolnilnimi dejavnostmi dokončan?
Ko bo osrednji objekt za smučarske teke odprt, bomo dali na razpolago tudi vse druge storitve. Takrat bomo štartali na polno. Recimo, da bo to septembra 2015, če bo vse po sreči. Delovali bomo po dveh principih. Vsakomur bo Planica odprta, da se pripelje in opazuje letalnico, dokler si ne zaželi določenih programov, ki bodo plačljivi.
Parkirnina bo?
Bo, a ne visoka. Načrtujemo dva evra za ves dan.
Planica bo kandidirala za svetovno prvenstvo v poletih 2020 in za nordijsko svetovno prvenstvo 2021. Kakšne so možnosti za uspeh?
Skoraj stoodstoten sem, da bomo dobili svetovno prvenstvo v poletih. To je bolj rutina, saj niti ni takšne konkurence in se že približno ve, kdo je na vrsti. Za nordijski SP 2021 bom rekel le takole: Planica si ga zasluži, ker je to eden najmodernejših centrov na svetu. Prav je, da FIS pomisli na to, da dobi svetovno prvenstvo neki trenažni center oziroma center s tradicijo, ne pa da gre prvenstvo nekam, kjer prevladujejo le ekonomski interesi.