Ob tem je poudaril, da bo članstvo v povezavi zahtevalo spremembe v organizaciji in poudarkih slovenske diplomacije, predvsem pa bo po njegovem mnenju na tem mestu pomembna komunikacija med gospodarstvom in državo.

Gospodarska diplomacija deluje dvosmerno, je še dodal Rupel in opozoril, da je gospodarstvo večkrat pomagalo diplomaciji, slednja pa je pomagala gospodarstvu, in sicer pri uveljavljanju tako izvoznih kot tudi širših podjetniških interesov.

Rupel je ob tem poudaril dve ključni temi, ki sta pomembni za slovensko gospodarstvo in gospodarsko diplomacijo. Na eni strani so izvozni interesi Slovenije usmerjeni v Jugovzhodno Evropo (njen delež v slovenskem izvozu znaša 19 odstotkov), na drugi strani pa se prioritete zunanjetrgovinske politike EU-ja po Ruplovih besedah ne pokrivajo čisto s slovenskimi. Naloga in izziv gospodarski diplomaciji bo učinkovito uveljavljanje interesov Slovenije na teh področjih.

Čuk za okrepitev trgovinskih predstavništev
Temu je pritrdil tudi direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Jožko Čuk, ki je poudaril, da je slovensko gospodarstvo že danes zelo močno vpeto v mednarodne gospodarske tokove in da "živi od tujine."

Pomoč nacionalnemu gospodarstvu po Čukovih besedah poteka na dveh ravneh. Na eni strani je diplomatska mreža, ki se osredotoča predvsem na vplivanje na zakonodajni okvir, ki ga določena država postavlja za delovanje podjetij. Na drugi strani pa so trgovinska predstavništva države, ki podjetjem dajejo informacije in storitve v čisto konkretnih primerih. Slovensko mrežo trgovinskih predstavništev je po Čukovem mnenju treba okrepiti, obenem pa tudi opredeliti interese, ki bi jih taka predstavništva zastopala.