Jeseni z vrtov pospravite zelenjavo, ki ne prezimi, na primer rdečo peso, redkev in poletno solato. Prezimne sorte rastlin, kot so brstični listnati ohrovt, pozne sorte zelja in radiča, lahko pustite na vrtu, saj dobro prenašajo mraz. Pred nizkimi temperaturami pa lahko rastline zaščitite tudi z agrokopreno. Vrt lahko v tem času pognojite z organskimi gnojili, medtem ko se z mineralnimi gnoji le spomladi. Foto: Radio Slovenija
Jeseni z vrtov pospravite zelenjavo, ki ne prezimi, na primer rdečo peso, redkev in poletno solato. Prezimne sorte rastlin, kot so brstični listnati ohrovt, pozne sorte zelja in radiča, lahko pustite na vrtu, saj dobro prenašajo mraz. Pred nizkimi temperaturami pa lahko rastline zaščitite tudi z agrokopreno. Vrt lahko v tem času pognojite z organskimi gnojili, medtem ko se z mineralnimi gnoji le spomladi. Foto: Radio Slovenija

V rastlinjake lahko z njiv ali vrtov prestavite radič, solato, zelje, da bo zelenjava zdržala dalj časa. V letošnjem prehodu jeseni na zimo so se rastline lahko dobro pripravile, zato bodo lažje prezimile, je povedala Miša Pušenjak, kmetijska svetovalka s KGZ-ja Maribor. "Tisti, ki imate rastline v rastlinjakih ali v notranjih prostorih, morate te dnevno zračiti, in sicer vsaj pol ure, da se zamenja zrak." Z vrtov pospravite letne sorte solat, ki bodo ob dežju in morebitnem mrazu pomrznile, prav tako endivijo, zeleni radič, medtem ko je rdeči glavnati radič odpornejši proti nizkim temperaturam. Kapusnice lahko pustite na vrtu še nekaj časa (brstični ohrovt, rdeče zelje).

Od korenovk čim prej pospravite rdečo peso, če je še niste, ker začne hitro izgubljati kakovost, črno redkev in korenje. Če kisate zelje ali repo, mora imeti masa za kisanje vsaj 18 stopinj, sicer bo proces kisanja prekinjen. Pušenjakova svetuje, da glave porežete in jih daste za nekaj časa na toplo ter zatem naribate.

Vse vrtnine, ki jih deklarirajo kot prezimne, na primer motovilec in zimske solate, naj ostanejo čez zimo odkrite. "Prekrivanje ne pripomore k boljšemu prezimljenju. Prav tako rastline, ki so dalj časa pod kopreno, izgubijo kakovost, postanejo mehke in bolj občutljive na dež, sneg in vročino, ko jih odgrnemo," je pojasnila Pušenjakova. Poleg tega agrokoprena, prekrita s snežno odejo, še dodatno stiska zrak iz pokrite grede.

Jeseni gnojite vrtove z organskimi gnojili, spomladi pa z mineralnimi. "Z organskimi gnojili bi morali gnojiti že prej, saj ta niso hrana za rastline. Organska gnojila morajo s pomočjo mikroorganizmov razpasti do hranil za rastline. Zdaj lahko gnojite z gnojem, odsvetujem le uporabo perutninskega gnoja, saj je ta od petkrat do šestkrat močnejši od hlevskega, zato ga je boljše kompostirati ali kupiti pelete. Perutninski gnoj v peletih je namreč lažje dozirati." Gnoj morate dobro pomešati z zemljo, vendar ne pregloboko, saj za razpadanje potrebuje zrak.

Vrtnarji imajo še vedno veliko težav s strunami, zato je Pušenjakova svetovala: "Strun ne morete odpraviti z enim ukrepom, še posebej ne na njivah. Kjer jih je veliko, uporabite spomladi mineralno/umetno gnojilo, ki se mu reče apneni dušik in ga lahko kupite pod različnimi blagovnimi znamkami, zato ga nekateri nimajo za gnojilo, ampak sredstvo za zaščito rastlin. Gre za dušikovo gnojilo, ki se počasi topi," je svetovala Pušenjakova. Na ta način boste zmanjšali težave za eno leto. "Jeseni svetujem redno uporabo oljne ogrščice ali bele gorjušice. To sta rastlini, ki ju sejemo sredi avgusta in začetek oktobra ter konec septembra mulčimo. Nato greste še v isti uri s krožno brano, da vse skupaj pomešate z zgornjo plastjo zemlje. Zatem pustite stati vsaj 14 dni. Tako boste populacijo strun zmanjševali."

Na vrtu lahko oljno ogrščico in belo gorjušico pokosite z vrtno kosilnico. Tu Pušenjakova svetuje tudi pokrivanje s folijo ali agrokopreno. "Ko pridejo sokovi bele gorjušice v stik z vodo v zemlji, se začne sproščati plin, ki je za mlade strune oz. ličinke strupen. Na vrtove lahko daste tudi vabe, se pravi razreza krompir, jabolka ali paradižnik."

Z gostjo se je v oddaji Svetovalni servis pogovarjala Andreja Čokl.

B. L.