"Moderna umetnost je invencija in se začne z impulzom srca. V svojem bistvu je zato bližja arhaični in primitivni kot renesančni umetnosti," je proti koncu svojega življenja dejal Henri Matisse. Foto: EPA
false
Primerjava Matissevih del z deli drugih umetnikov iz zbirke muzeja ne omogoči le, da obiskovalec to zbirko vidi v novi luči, ampak daje dober vpogled tudi v delo enega najbolj razstavljanih in raziskanih umetnikov na svetu. Foto: EPA
false
Pogosto je upodabljal žensko telo, njegovi redni motivi pa so bili tudi tihožitja, interjerji, portreti in krajine. Za Matissa sta bila ozadje in predmet enakovredna, noben motiv ni izstopal, barva pa je bila izrazno sredstvo. V svoji karieri je ustvaril mnoge risbe, jedkanice in študije. Foto: EPA

Gre za do zdaj najštevilčnejšo predstavitev umetnikovih del na Nizozemskem; postavitev združuje slike, skulpture in dela na papirju.

S postavitvijo Matissevih del ob dela drugih umetnikov - Matisevih sodobnikov in umetnikov, na katere je vplival - so nastale izjemne kombinacije, ki tako Matissa kot druge umetnike predstavljajo v novi luči.

Vendar pa po besedah vodje zbirk v muzeju Stedelijk Barta Ruttena primerjava Matissevih del z deli drugih umetnikov iz zbirke muzeja ne omogoči le, da obiskovalec to zbirko vidi v novi luči, ampak daje dober vpogled tudi v delo enega najbolj razstavljanih in raziskanih umetnikov na svetu.

Ko se barva osvobodi sveta, ki ga slika
Henri Matisse, ki sodi med največje koloriste 20. stoletja, se je rodil leta 1869 v kraju Le Cateau Cambresis. Najprej je v Parizu študiral pravo, v slikanje pa se je zaljubil, ko mu je pri 20 letih mati med okrevanjem po vnetju slepiča prinesla barve in odkril je raj, ki mu je posvetil življenje. Slikati je začel leta 1890, od leta 1892 je bil v Parizu učenec Gustava Moreauja, leta 1898 je bil v Londonu, nato krajši čas na Korziki. Pozneje je delal v Parizu, od leta 1914 pa največ v južni Franciji, v okolici Nice.

Na začetku so nanj močno vplivali postimpresionisti, po letu 1905 pa je postal eden glavnih predstavnikov fovizma, umetniške smeri, ki je v slikarstvu na novo opredelila barvno shemo. Zaradi nasičenih, žarečih barv, ki niso več posnemale naslikane stvarnosti, ampak se avtonomno izvile iz stoletne mimetične dikcije, ter divjega sloga je dobila skupina slikarjev sprva posmehljivo oznako les Fauves (divje zveri), ki pa se je smeri kasneje tudi prijela.

Od kolaža do scenografij
Matisse je naslikal številne akte, krajine, tihožitja in interjerje. Prelomno je bilo leto 1941, ko je po operaciji ostal priklenjen na posteljo in se je posvetil kolažu. Matisse je ustvaril tudi scenografije za vrsto baletnih predstav ter s svojimi ilustracijami pospremil številne knjige. Med najpomembnejšimi deli so Joie de vivre(1906), Gospa s klobukom (1905), Klavirska ura (1916), Odaliska z magnolijami (1924), Dama v modrem (1937) in Rdeči interjer (1948).