Znanstveniki so skozi stoletja odkrili, da ima številne pozitivne učinke na zdravje, zato ima danes pomembno mesto tudi v prehrani ljudi. Razširjen je po vsem svetu, in sicer poleg Evrope še po Kanadi, ZDA, Argentini in Čilu, v Avstraliji in na Novi Zelandiji. Pridelovanje ovsa se je razširilo zlasti na območjih, kjer drugih žit niso mogli pridelovati, se pravi v hribovitem in gričevnatem svetu. Največ ga sejejo v Franciji, Švici, Nemčiji, na Poljskem, v Belorusiji in Rusiji ter v Skandinaviji, predvsem na Švedskem in Norveškem. V Švici raste tudi na nadmorski višini do 1800 metrov.

Pri nas je bil najbolj razširjen v drugi polovici 19. stol., saj so ga pridelovali na 40.000 hektarjih, nato je proizvodnja padala, saj so ga sredi 90. let pridelovali le še na 2.000 hektarjih. V zadnjih letih se je setev znova povečala, predvsem zaradi nastajanja jahalnih šol in konjeniških klubov.

V sušnih poletjih bo žetev slaba
Seje se po navadi konec februarja ali sredi marca. Najbolje uspeva v zmerno toplem podnebju, vroča poletja z malo dežja niso zanj, saj začne predčasno zoreti. Za rast potrebuje veliko vode, saj na presuhih njivah ostane nizek in ne zraste tako visoko. Zaradi neenakomernega zorenja je težko določiti čas žetve. Pogosto se zgodi, da je latje že zrelo, listje pa še zeleno. Oves je zaradi sočnosti primeren tudi za krmljenje živali. Oves od vseh žit, ki jih poznamo, lahko uspeva daleč na severu in najvišje v gorah. Rad ima dolge, svetle in hladne dneve.

Žetev so povezali z druženjem in petjem
Čas žetve ovsa je bil včasih neke vrste praznik na podeželju. Žanjice so se za žetev lepo napravile, možje in fantje pa so za njimi v belih srajcah in s šopki za klobuki vezali in zlagali snope. Oves so sušili na njivi v kupih ali pa ga zložili med late na kozolec. Pri mlačvi se je po navadi zbrala vsa vas in od hiš se je slišal topot cepcev in petje, za zaključek pa so gospodinje pripravile pravo pojedino. Pridne roke je sredi 20. stoletja zamenjala mlatilnica in nato kombajn.

Vsebuje veliko kalcija in železa
Oves morate le pravilno skladiščiti, sicer dobi grenek okus. Oves golec se uporablja največ v prehrani in ga ni treba luščiti kot navadni oves. Oluščeno ovseno zrnje vsebuje ogljikove hidrate in beljakovine in dva- do trikrat več maščob od drugih vrst žita. Od mineralov ima veliko kalcija, fosforja, kalija, železa in magnezija, od vitaminov pa E in vitamine skupine B.

Oves lajša številne zdravstvene težave
Tinktura iz cvetoče rastline pomirja, lahko jo uporabite v primeru motenj spanja, spodbuja regeneracijo in krepi ob izčrpanosti. Čaj iz zelene rastline pa ugodno vpliva na prebavila in čisti telo. Iz poparkov iz slame si pripravite zdravilne kopeli in obloge. Poleg tega prenašajo diabetiki ogljikove hidrate ovsa bolje od hidratov v drugih žitih. Ovseni otrobi in pekovski izdelki iz ovsene moke zmanjšujejo holesterol v krvi, navaja Darja Kocjan Ačko v delu o Pozabljenih poljščinah, ovsena moka pa preprečuje žarkost maščob. Če ste brez energije ali nimate teka, ste preobremenjeni ali depresivni, potem naj bodo pogosto na vašem jedilniku ovsene jedi.

Ovseni kosmiči, kuhani v vodi, so lahka jed zaradi škroba, ki je preoblikovan v dekstrin. Ovseno sluz pripravite tako, da kosmiče zavrete in kuhate približno pet minut, nato pretlačite in pijete po požirkih, kar strokovnjaki priporočajo sladkornim in želodčnim bolnikom. Silicij, ki ga vsebuje moka ali kosmiči, umirja srbečico, zmanjšuje kožna obolenja, ekceme in vnetja. Moko ali kosmiče stresete v platneno vrečko in pripravite tople obkladke, ki jih polagate na prizadeta mesta. Iz ovsene slame si pripravite kopeli, ki lajšajo bolečine pri revmi, ozeblinah, boleznih ledvic in mehurja, izboljšajo prekrvavitev in zmehčajo trdo kožo na podplatih.

Uporaba ovsa za jedi in napitke
V 17. stoletju je bil ovseni močnik na podeželju pogosto na jedilniku, uporabljali so ga tudi v pivovarstvu. Ovseni kruh je bil črn in suh, včasih so ga jedli le revni, saj ovsena moka ne vsebuje glutena, zato ji danes dodajajo pšenično. Iz njega pridobivajo s stiskanjem oluščenega ovsenega zrnja ovsene kosmiče. Tako ohranijo tudi veliko 'masti' in beljakovin, ki jih vsebuje oves. Še posebej za zajtrk so priljubljeni ovseni kosmiči, ki jih lahko prelijete z mlekom ali jogurtom ter dodate sadje in oreščke. Za glavno jed lahko pripravite ovsene zrezke z začimbami in šampinjoni. Ovsene kosmiče, sesekljano zelenjavo, jajce, začimbe in šampinjone zmešate in oblikujete polpete, ki jih ocvrete na vročem olju. Z ovsenimi kosmiči lahko zgostite tudi juhe in omake, za sladico pa spečete piškote iz ovsenih kosmičev.