Izoblikovala si je svoj slog igranja, saj pravi, da te tega ne more nihče naučiti, ampak mora vsak najti svojo pot. Foto: EPA
Izoblikovala si je svoj slog igranja, saj pravi, da te tega ne more nihče naučiti, ampak mora vsak najti svojo pot. Foto: EPA

"To, da ne preberem vloge, je neke vrste hoja po robu, in ravno to imam rada."

Judi Dench
Scenarijev ne bere rada, raje vidi, da to naredijo drugi in ji povejo bistvo. Foto: EPA
Kljub 80. letom pravi, da se počuti dobro, vendar ji staranje ni všeč, saj ji peša vid. Še vedno je predana delu, saj so na obzorju filmi, ki jih bomo kmalu videli v kinu. Foto: EPA/Reuters

Judith Olivia Dench, kot je njeno pravo ime, se je rodila 9. decembra 1934 v Yorku v Angliji. Oče je bil zdravnik v gledališču, medtem ko je mama oblikovala oblačila za gledališke predstave. Igra ji je hitro postala všeč, predvsem pa je uživala v preoblačenju v različne kostume, zato je sprva želela postati scenografinja. Premislila si je zaradi brata Jeffreyja, ki je obiskoval šolo govora in drame, kamor se je pozneje vpisala tudi sama in bila sprejeta.

Njeno nadarjenost so hitro opazili
Veselje do igre in vsestranski talent je bilo težko spregledati. Njena gledališka kariera se je začela leta 1957. Najprej je igrala kot amaterka, nato je še istega leta igrala Ofelijo v Hamletu, pozneje Julijo v Romeu in Juliji in številne druge ženske like v Shakespearjevih dramah. Štiri leta je delala v podjetju Old Vic Company, nato se je pridružila vodilnemu gledališču v Veliki Britaniji, Kraljevemu Shakespearjevemu gledališču. Na začetku kariere je veliko potovala po ZDA, Kanadi, med drugim je gostovala tudi v Jugoslaviji, Kljub temu da ni slovela kot dobra pevka, so jo leta 1968 izbrali za glavno vlogo v muzikalu Kabaret. Odzivi občinstva in kritikov so bili zelo dobri.

Prvi film je posnela leta 1964
Na televiziji je začela nastopati v BBC-jevi seriji kot Hilda Lessways leta 1959. Prvi film pa je posnela pet let pozneje, in sicer The Third Secret. Za film Four in the Morning (1965) je prejela prvo nagrado Britanske akademije za film in televizijo. Tako je sočasno postajala iz leto v leto bolj prepoznavna tudi na filmskih platnih.

Vloga, s katero je osvojila gledalce po vsem svetu, je gotovo legendarna M v filmih o Jamesu Bondu. Prvič je zaigrala v filmu Zlato oko, nato pa še v šestih filmih, vključno v Casino Royal in Kvantum sočutja. Vlogo kraljice je skoraj sočasno igrala v Gospe Brown (Viktorija) in pozneje še v Zaljubljenem Shakespearju (Elizabeta I.) ter si tako prislužila oskarja za najboljšo stransko vlogo. Za oskarja je bila sicer nominirana že sedemkrat, nazadnje za vlogo v pretresljivi Philomeni, resnični zgodbi o Philomeni Lee, ki je bila na Irskem v petdesetih prisiljena svojega nezakonskega sina dati v posvojitev.

Dolgoletna kariera ji je prinesla tudi številne nagrade
Že za drugi film Four in the Morning je prejela nagrado bafta za najobetavnejšo novinko v glavnih filmskih vlogah, pozneje pa je še večkrat prejala bafte: za najboljšo glavno žensko vlogo v filmu Gospa Brown ter za najboljšo stransko igralko v filmih A Handful of Dust, Zaljubljeni Shakespear (zanj je prejela tudi oskarja) in Soba z razgledom. Zlati globus je prejela za televizijski film The Last of the Blonde Bombshells. Sledile so še številne nominacije za oskarje za najboljšo glavno igralko. Skratka, v Veliki Britaniji velja za eno izmed najboljših povojnih igralk. Predvsem je cenjena njena dolgoletna kariera v gledališču.

Vlogo sprejme, ne da bi prebrala scenarij
Judi ima poseben način dela. Preden sprejme vlogo, ne prebere ničesar o njej, ampak se zanese na mnenje prijateljev in kolegov. V gledališče pride pogosto na vaje, ne da bi prebrala celotno igro. "To, da ne preberem vloge, je neke vrste hoja po robu, in ravno to imam rada," je razložila v enem izmed intervjujev. BBC je leta 2007 izdal tudi kolekcijo filmov The Judi Dench Collection z osmimi televizijskimi dramami, in sicer Talking to a Stranger (štirilogija), Keep an Eye on Amelie, The Cherry Orchard, Going Gently, Ghosts, Mak and Break, Can you Hear Me Thinking? (v katerem zaigra z možem) in Absolute Hell.

Judi je tudi pokroviteljica projekta Skrivnosti yorške mladine, v okviru katerega mladi iz Yorka raziskujejo igro preko plesa, filmov in cirkusa. Poleg tega je članica reda britanskega imperija in britanskega filmskega inštituta (BFI). Izbrali so jo tudi za častno članico kraljeve družbe umetnikov. Sodeluje tudi dobrodelno, saj je podpredsednica dobrodelne organizacije The Little Foundation in še vedno dejavna na področju gledališke umetnosti.

Moža zelo pogreša, saj sta se v marsičem dopolnjevala
Poročena je bila z igralcem Michaelom Williamsom od leta 1971 do njegove smrti 2001. Pravi, da je bil on vedno bolj na realnih tleh, medtem ko je malo v oblakih. Nekajkrat sta delala tudi skupaj, med drugim v televizijski seriji A fine romance in v filmu Čaj z Mussolinijem. Skupaj imata hčerko Taro Cressido Frances, v igralskem svetu

znano kot Finty. Ničesar v življenju ne obžaluje, le to, da ni imela več otrok. Leta 1998 je dobila vnuka Sama. Pred dvema letoma so se pojavile težave z vidom, zato ima zdaj nekoga, da ji bere scenarije.

Že dalj časa sta zelo dobri prijateljici z igralko Maggie Smith, ki je igrala v filmih o Harryju Potterju, Davidu Coperfieldu, Nune pojejo in številnih drugih. Pogosto tudi z Judi, vendar si nista bili nikoli nevoščljivi. Nazadnje sta posneli komedijo The Second Best Exotic Marigold Hotel, ki prihaja na velika platna naslednje leto. Tudi Smithova bo 28. decembra dopolnila 80 let.

"To, da ne preberem vloge, je neke vrste hoja po robu, in ravno to imam rada."