14. november: Dan, ko je na svet prijokala Astrid Lindgren
Zgodilo se je na današnji dan leta ...
Objavljeno: 14. november 2017 ob 00:00
Ljubljana - MMC RTV SLO

Pika Nogavička
Pika Nogavička - nenaravno močno dekletce, ki je živelo samo, vse plačevalo s cekini in med svoje najboljše prijatelje (poleg Anice in Tomaža) štelo gospoda Ficka (na sliki). Foto: EPA
Astrid Lindgren
Rojstni dan bi praznovala pisateljica Astrid Lindgren. Foto: EPA
Leopold Mozart
Leopold Mozart Foto: Mozartforum
Princesa Ana
Princesa Ana se je poročila v Westminstru. Foto: EPA
Francoski premier Dominique de Villepin
Francoski premier Dominique de Villepin. Foto: EPA
Michael Jackson
Michael Jackson Foto: EPA
Protesti v Argentini
Gospodarsko krizo v Argentini so spremljali številni protesti. Foto: EPA
Pariška postaja
Vlak Eurostar povezuje tudi Pariz in London. Foto: EPA
Nejc Pečnik
Nejc Pečnik je v Moskvi obdržal Slovence v igri. Foto: MC NZS.si/Taka

Leta 1907 se je rodila Anna Emillia - Astrid Lindgren, švedska pisateljica, ki je svetu dala Piko Nogavičko.

Astrid Lindgren je bila v 20. stoletju ena najpomembnejših mladinskih pisateljic. Njena dela so prevedena v več kot petdeset jezikov, največja priznanja pa je prejela prav za Piko Nogavičko (1945-48), po kateri je bila posneta tudi cela vrsta filmov in televizijskih nadaljevank. Po enem izmed njenih literarnih del, Erazem in potepuh (1972), so nadaljevanko posneli pri nas. Slovijo tudi številna druga njena dela, kot so Brata Levjesrčna (1973), Najboljši Kljukec na svetu (1973) in Ronja, razbojniška hči (1981).

Leta 1958 je pisateljica postala druga dobitnica nagrade za mladinsko literaturo Hansa Christiana Andersena, po njeni smrti leta 2002 pa je švedska vlada v njen spomin ustanovila nagrado Astrid Lindgren. Nagrada ima največji denarni sklad (med nagradami za otroško literaturo), znaša kar pet milijonov švedskih kron.

Umrla je 28. januarja 2002 v Stockholmu.

14. novembra 2011 pa je v Sloveniji umrl Marjan Marinšek, slovenski kulturnik, pravnik, zbiratelj, citrar in pisatelj, ki je s slavno pisateljico Astrid Lindgren prijateljeval. Večkrat je imel z njo intervjuje, obiskal pa jo je tudi na Švedskem. Kasneje je o njej napisal knjigo. Najbolj je poznan po velenjski prireditvi Pikin festival, ki je od leta 1990 do danes postal poznan tudi zunaj meja Slovenije.


Leta 565 je umrl bizantinski vladar Justinijan Veliki.

Leta 1359 je umrl Gregory Palamas, nadškof Soluna.

Leta 1522 je umrla princesa in francoska regentka Anne de Beaujeu.

Leta 1650 se je rodil angleški kralj Viljem III.

Leta 1716 je umrl nemški filozof, matematik, fizik, zgodovinar, jezikoslovec in diplomat lužiškosrbskega rodu Gottfried Wilhelm Leibniz.

Leta 1719 se je rodil oče slavnega Wolfganga Amadeusa Mozarta Leopold Mozart.

Leta 1734 je umrla francoska ljubica angleškega kralja Karla II. Louise de Kérouaille, vojvodinja Portsmouthska.

Leta 1765 se je rodil Fobert Fulton, priznani izumitelj parnika. V Franciji je začel graditi podmornico Nautilus, a na žalost neuspešno. Znova je poskusil s parniki, ki so jih poganjala mlinska kolesa, gnal pa jih je parni stroj. Leta 1807 je zgradil ladjo Clermont, s katero je požel uspeh.

Leta 1770 je škotski raziskovalec James Bruce odkril izvir Belega Nila.

Leta 1771 se je rodil francoski anatom in psiholog Marie Francois Xavier Bichat.

Leta 1779 se je rodil danski pesnik Adam Gottlob Öhlenschläger.

Leta 1812 se je rodil italijanski pesnik Aleardo Aleardi.

Leta 1831 je umrl nemški filozof Georg Wilhelm Friedrich Hegel.

Leta 1838 se je rodil hrvaški pisatelj Avgust Šenoa, ki velja za največjega hrvaškega pisca 19. stoletja.

Leta 1840 se je rodil francoski slikar Claude Monet.

Leta 1851 je v ZDA izšel roman Moby Dick Hermana Melvilla, in sicer pri založbi Harper & Brothers v New Yorku.

Leta 1863 se je v Kobaridu rodil zborovodja in skladatelj Hrabroslav Volarić, znan predvsem po motivih ljudskih napevov.

Leta 1865 se je rodila slovenska pisateljica Lea Fatur. Pisala je poučne drame - Zalika in Sončica, pa spise in poezijo za otroke. Umrla je leta 1943.

Leta 1870 je v Ljubljani umrl pomemben slikar Anton Karinger. Najbolj je zaslovel z romantično zasnovanimi krajinami, zlasti iz gorskega sveta.

Leta 1889 se je novinarka Nellie Bly, s pravim imenom Elizabeth Cochrane, odpravila na potovanje okrog sveta, ki ga je zaključila v manj kot 80 dneh.

Leta 1889 se je v Alahabadu rodil pomemben indijski voditelj Džavaharlal Nehru. Izoblikoval je tako imenovano indijsko pot v socializem in bil eden izmed utemeljiteljev Gibanja neuvrščenih.

Leta 1891 se je rodil kanadski fizik, dobitnik Nobelove nagrade za medicino, Frederick Banting.

Leta 1896 se je rodila Mary Geneva Doud Eisenhower, znana kot Mamie, žena predsednika Dwighta D. Eisenhowerja in prva dama ZDA od 1953 do 1961.

Leta 1900 se je rodil ameriški skladatelj Aaron Copland.

Leta 1905 se je na Jesenicah rodil Tone Čufar.

Leta 1908 je umrl kitajski cesar Guangšu.

Leta 1910 se je v Ljubljani rodil slovenski kipar Karel Putrih.

Leta 1918 je Češkoslovaška postala republika.

Leta 1919 se je rodila ameriška igralka Veronica Lake.

Leta 1921 je bila ustanovljena komunistična partija Španije.

Leta 1922 se je rodil Egipčan koptskega rodu Butros Butros Gali, nekdanji generalni sekretar Organizacije združenih narodov.

Leta 1922 je British Broadcasting Corporation (BBC) začel radijsko oddajanje v Veliki Britaniji.

Leta 1935 se je rodil jordanski kralj Husein, ki je s šestnajstimi leti postal kralj Jordanije.

Leta 1940 je nemški Luftwaffe porušil Coventry.

Leta 1943 se je rodil ameriški programer in poslovnež Peter Norton.

Leta 1946 je umrl španski skladatelj Manuel de Falla y Matheu.

Leta 1948 se je rodil britanski prestolonaslednik in valižanski princ Charles.

Leta 1951 so ZDA ponudile vojaško in ekonomsko pomoč Jugoslaviji.

Leta 1952 so bile prvič objavljene glasbene lestvice v Veliki Britaniji, ki jih je pripravila družba New Musical Express.

Leta 1953 se je rodil nekdanji francoski premier Dominique de Villepin.

Leta 1954 se je rodila ameriška zunanja ministrica Condoleezza Rice.

Leta 1954 se je rodil grški glasbenik Yanni.

Leta 1954 se je rodil francoski kolesar Bernard Hinault. Na Dirki po Franciji je zmagal kar petkrat (1978, 1979, 1981, 1982 in 1985).

Leta 1969 je Nasa izstrelila Apollo 12, drugo vesoljsko plovilo s človeško posadko, ki je pristalo na Luni.

Leta 1970 je letalo DC-9 Southern Airwaysa strmoglavilo v gore v bližini zahodnovirginijskega Huntingtona. V nesreči je umrlo 75 ljudi.

Leta 1971 je Mariner 9 postalo prvo vesoljsko plovilo, ki je vstopilo v orbito kakšnega drugega planeta. To je bil Mars.

Leta 1973 se je princesa Anne v opatiji Westminster poročila s kapitanom Markom Phillipsom.

Leta 1975 so Španci zapustili Zahodno Saharo.

Leta 1979 je ameriški predsednik Jimmy Carter zaradi iranske krize s talci izdal odredbo 12170, s katero je zamrznil vse premoženje Irana v ZDA.

Leta 1979 se je rodil eden najboljših slovenskih balinarjev Damjan Sofronievski.

Leta 1980 je umrl slovenski slikar Maksim Gaspari.

Leta 1981 je umrl slovenski pesnik in publicist Anton Podbevšek.

Leta 1982 so Lecha Walenso, vodjo gibanja Solidarnost, po enajstih mesecih internacije izpustili.

Leta 1990 je Nemčija spremenila zakon in določila, da je meja med Nemčijo in Poljsko stara meja po Odri in Neissi.

Leta 1991 se je kamboški princ Norodom Sihanuk po 13 letih izgnanstva vrnil v Phnom Penh.

Leta 1992 je umrl avstrijski nogometaš in trener Ernst Happel.

Leta 1993 je Michael Jackson začel rehabilitacijski program zaradi uživanja tablet proti bolečinam.

Leta 1994 so prvi potniki plačniki potovali z železnico pod Rokavskim prelivom.

Leta 1998 sta se Dennis Rodman in Carmen Electra poročila v Las Vegasu. Zakon je trajal le nekaj dni.

Leta 2001 je slovenska nogometna reprezentanca v Bukarešti remizirala z Romunijo (1:1) in se prvič v zgodovini uvrstila na svetovno prvenstvo.

Leta 2001 so Košarkarji Uniona Olimpije v 6. krogu Evrolige v skupini B premagali nemško ekipo Skyliners Frankfurt z 81:55.

Leta 2002 Argentina ni izpolnila obveznosti in ni plačala 805 milijonov dolarjev Svetovni banki.

Leta 2003 so odkrili planetoid 90377 Sedna.

Leta 2009 je slovenska nogometna reprezentanca na prvi tekmi dodatnih kvalifikacij za svetovno prvenstvo v Moskvi izgubila proti Rusiji z 2:1.

Prijavi napako

<< Pojdi nazaj