Armstrong je uporabo nedovoljenih sredstev prvič javno priznal v pogovoru s slavno voditeljico Oprah Winfrey. Foto: Reuters
Armstrong je uporabo nedovoljenih sredstev prvič javno priznal v pogovoru s slavno voditeljico Oprah Winfrey. Foto: Reuters
Havaji so otočje v Tihem oceanu in zadnja, 50. pridružena zvezna država ZDA. Foto: EPA
Podjetje Bentley Motors je v Angliji ustanovil Walter Owen Bentley 18. januarja 1919. Foto: EPA
Kevin Costner je prejel oskarja za režijo za film Pleše z volkovi. Foto: EPA
Marjana Deržaj
Prva dama slovenske popevke Marjana Deržaj. Foto: MMC RTV SLO

Padli kolesarski zvezdnik je v pogovoru z Oprah Winfrey priznal, da je med vsemi sedmimi zmagami na Dirki po Franciji uporabljal transfuzijo krvi, EPO, testosteron, kortizon in rastni hormon. Po njegovem mnenju na Touru ni bilo mogoče zmagati brez dopinga.

"Ne v tisti generaciji. Čeprav nisem tu, da bi govoril o drugih v tisti generaciji. Vse je dobro dokumentirano. Nisem jaz izumil te "kulture", toda nisem je tudi poskušal ustaviti. In to je moja napaka. Za to mi je lahko žal in za to zdaj ta šport plačuje ceno. Res mi je žal. Mislim, da nisem imel dostopa do nobene druge stvari, ki je ne bi uporabljali tudi drugi," je dejal Armstrong, ki pa zlorabe nedovoljenih poživil poimensko ni želel obtoževati nikogar drugega.

Zanikal pa je, da bi se dopingiral tudi po vrnitvi na ceste leta 2009, potem ko je štiri leta počival: "To ne drži. Zadnjič sem to počel leta 2005."

Ameriška protidopinška agencija USADA je za kazen Armstrongu dosmrtno prepovedala ukvarjanje s športom in črtala vseh njegovih sedem zmag na Touru, vse njegove dosežke po letu 1998 pa je pozneje zbrisala še Mednarodna kolesarska zveza. Tudi Mednarodni olimpijski komite (MOK) je potrdil, da je moral Armstrong vrniti bronasto kolajno s kronometra z olimpijskih iger leta 2000 v Sydneyju. Izbrisali so tudi njegovo 13. mesto s cestne dirke.


Leta 336 je bil za papeža izvoljen sveti Marko.

Leta 885 se je rodil japonski vladar Daigo.

Leta 1486 se je angleški kralj Henrik VII. poročil z Elizabeto, hčerko Edvarda IV.

Leta 1520 je vojska danskega in norveškega kralja Kristijana II. pri jezeru Asunde porazila Švede.

Leta 1534 je španski osvajalec Francisco Pizarro ustanovil mesto Lima, današnjo prestolnico Peruja.

Leta 1701 je Frederick I. postal pruski kralj.

Leta 1778 je James Cook na eni izmed svojih številnih odprav odkril Havaje, ki so jih sto dvajset let pozneje priključili ZDA.

Leta 1851 se je rodil publicist in politik Karel Slanc.

Leta 1866 se je rodil slovenski gledališki igralec in režiser Anton Verovšek.

Leta 1871 je Wilhelm Hohenzollern postal prvi nemški cesar, Vilejm I.

Leta 1884 je zdravnik William Price poskušal kremirati truplo svojega sina, Jesusa Christa Pricea.

Leta 1896 so prvič predstavili rentgen.

Leta 1892 se je rodil ameriški filmski igralec Oliver Hardy, ki je bil član dueta Stan in Olio.

Leta 1904 se je rodil angleško-ameriški igralec Archibald Alexander Leach, bolj znan kot Cary Grant.

Leta 1911 je Eugene B. Ely pristal na ladji USS Pennsylvania, ki je bila zasidrana v San Franciscu. To je bil prvi pristanek letala na ladji.

Leta 1914 se je rodil slovenski pisatelj Vitomil Zupan, znan po svojem romanu Menuet za kitaro.

Leta 1919 se je v Versaillesu pri Parizu začela mirovna konferenca, na kateri je sodelovalo 27 držav zmagovalk v prvi svetovni vojni.

Leta 1919 je bilo ustanovljeno podjetje Bentley Motors.

Leta 1936 je v Londonu umrl britanski pesnik in pisatelj indijskega rodu ter dobitnik Nobelove nagrade za književnost leta 1907 Joseph Rudyard Kipling (Knjiga o džungli).

Leta 1937 se je rodil severnoirski politik in prejemnik Nobelove nagrade za mir leta 1998, ki si jo je delil z Davidom Trimblom, John Hume.

Leta 1943 so Rusi objavili, da so razbili nemški obroč okrog Leningrada.

Leta 1944 je v newyorški operni hiši Metropolitan prvič potekal koncert džeza. Nastopili so Louis Armstrong, Benny Goodman, Lionel Hampton, Artie Shaw, Roy Eldridge in Jack Teagarden.

Leta 1955 se je rodil ameriški igralec Kevin Costner.

Leta 1964 so razkrili načrte za gradnjo Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku.

Leta 1977 so znanstveniki odkrili neznano bakterijo, ki je povzročala skrivnostno bolezen legionarjev.

Leta 1977 se je v Avstraliji zgodila ena najhujših železniških nesreč, v kateri je umrlo 83 ljudi.

Leta 1978 je Evropsko sodišče za človekove pravice obsodilo angleško vlado zaradi zlorab zapornikov na Severnem Irskem, hkrati pa jo je spoznalo za nedolžno v primeru mučenja.

Leta 1980 je umrl angleški modni oblikovalec sir Cecil Beaton.

Leta 1995 so v mreži jam v južni Franciji v bližini kraja Vallon-Pont-d'Arc odkrili slikarije in gravure, stare med 17 in 20 tisoč let.

Leta 1995 je umrl nemški kemik in Nobelov nagrajenec Adolf Butenandt.

Leta 1996 je Andreja Grašič na 15-kilometrski preizkušnji v Osrbliu dosegla prvo slovensko zmago v biatlonu za svetovni pokal.

Leta 1997 je Norvežan Boerge Ousland kot prvi človek sam prečkal Antarktiko.

Leta 2001 je po atentatu umrl predsednik Demokratične republike Kongo Laurent-Desire Kabila.

Leta 2003 je bilo zaradi požarov, ki so jih med nevihto povzročile strele, v Canberri uničenih 491 domov, umrli pa so štirje ljudje.

Leta 2005 je umrla slovenska pevka Marjana Deržaj.

Leta 2007 je Orkan Kyrill med 17. in 19. januarjem pustošil po Evropi in zahteval 47 smrtnih žrtev. Njhuje je bilo v Veliki Britaniji in Nemčiji, Slovenijo pa je obšel le s svojim južnim koncem.

Leta 2010 je v 82. letu umrla plesalka in glasbenica Ursula Vian-Kubler, vdova vsestranskega francoskega umetnika Borisa Viana.

Leta 2013 je bil predvajan prvi del dveinpolurnega intervjuja Oprah Winfrey z ameriškim kolesarjem Lanceom Armstrongom, v katerem je priznal, da je užival nedovoljena sredstva.