Skupaj z deležniki so zato pripravili predloge za upokojitvene dejavnosti. Poudarek so dali na dolgotrajno oskrbo, ki jo v Sloveniji ponekod že uspešno koordinirajo domovi za starejše, centri za socialno delo, patronažna služba in druge organizacije. Foto: MMC RTV SLO
Skupaj z deležniki so zato pripravili predloge za upokojitvene dejavnosti. Poudarek so dali na dolgotrajno oskrbo, ki jo v Sloveniji ponekod že uspešno koordinirajo domovi za starejše, centri za socialno delo, patronažna služba in druge organizacije. Foto: MMC RTV SLO
Starejši delavec
Pristojne službe ugotavljajo, da starejši niso pripravljeni na upokojitev, ne finančno ne psihično. Foto: Thinkstock

Na povezovalnem srečanju projekta Aktivno in zdravo staranje so se zbrali deležniki z različnih področij in regij v Sloveniji. Namen je bil, da bi se povezali, si izmenjali mnenja in stike ter se med sabo spoznali, da bodo v prihodnosti lažje sodelovali med sabo. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) namreč želijo, da se projekt razširi na vse regije, saj je eden izmed ciljev vzpostaviti koordinatorje na lokalni ravni, zato so zadovoljni z doseženimi rezultati projekta in udeležbo na srečanju.

Ljudi želijo pripraviti na obdobje po upokojitvi
Projekt se končuje konec februarja, zato so s povezovalnim srečanjem želeli pridobiti še zadnje informacije, priporočila in mnenja, saj želijo, da se projekt nadaljuje tudi potem, ko posebnih sredstev zanj ne bo več, je pojasnila Mojca Blenkuš Gabrijelčič, vodja projekta na NIJZ-ju. Ugotovili so, da ljudje odhajajo v pokoj, vendar na to obdobje življenja niso pripravljeni niti s finančnega vidika niti niso seznanjeni s tem, kako porabiti prosti čas, ki ga imajo po upokojitvi več na voljo. Skupaj z deležniki so zato pripravili predloge za upokojitvene dejavnosti.

Poudarek so dali na dolgotrajno oskrbo, ki jo v Sloveniji ponekod že uspešno koordinirajo domovi za starejše, centri za socialno delo, patronažna služba in druge organizacije. Za uspešno izvedbo pa je treba vključiti tudi vse neuradne oskrbovalce in prostovoljne organizacije. Poleg tega številni kazalniki in staranje prebivalstva kaže na to, da jo bomo v prihodnosti potrebovali, saj naj bi se delež starejših do leta 2060 povzpel na 35 odstotkov ali višje.

Koordinatorji potrebni tudi v domačem okolju
Državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Andreja Črnak Meglič je predlagala tudi vzpostavitev koordinatorja dolgotrajne oskrbe na lokalni ravni, ki bi sodeloval pri odločanju o tem, katere storitve in v kakšnem obsegu naj ponujajo uporabnikom, ki bi bile določene z odločbo posameznikom. Ravno tako bi koordinator spremljal izvajanje teh storitev, sodeloval z občino in ugotavljal, kaj bi bilo treba na lokalni ravni še urediti.

Obetajo se nam sveti za starejše
Ustanovili naj bi tudi t. i. svete za starejše, kjer bi bili predstavniki občin, uporabnikov in izvajalcev storitev. Cilj je okrepiti sodelovanje deležnikov na lokalni in nacionalni ravni. "S srečanjem, partnerstvi in tudi organizacijo smo na NIJZ-ju izjemno zadovoljni. Predvsem zato, ker nam je uspelo uresničiti oba cilja. Eden je bil, da smo povezali regionalno in nacionalno raven, se pravi tiste deležnike, ki bodo pozneje sodelovali pri uvajanju projekta v okolje, in tiste, ki so več sodelovali pri sami pripravi. Ljudje so bili v resnici zadovoljni, zelo veliko so si izmenjevali stike, ideje in poglede na tematiko, ki smo jo obravnavali," je pojasnila Gabrijelčič Blenkuševa.

Na srečanju so pridobili še zadnja priporočila, kako projekt nadaljevati in vzdrževati mrežo deležnikov, kako ljudi povezati, ugotoviti, kje so strukture v Sloveniji, ki že obstajajo, tako da lahko kakšno stvar samo dodajo ali povežejo. Skratka, da ne ustanavljajo strukture znova, če je že postavljena, in povežejo ljudi s tematikami, ki jih zanima. "Predvsem smo pa zadovoljni, ker smo bili inovativni, saj dogodek ni bil sedeč in statičen, ampak zelo dinamičen z veliko razmišljanja in vpogledov v občutenje, da nas čaka zaradi demografske revolucije sprememba v družbi, na katero se je seveda modro pripraviti," je dodala Gabrijelčič Blenkuševa. S podporo sodelujočih pri projektu in ljudi bo izvedba vseh novosti zagotovo zaživela. V okviru projekta so pripravili izhodišča, analize, pregledali in preverili dobre prakse ter pripravili priporočila.

"Velika dodana vrednost projekta je bila, da smo vse te korake opravili skupaj z deležniki. Priporočila so pripravljena na podlagi strokovnih argumentov in sprejemljivosti za tiste, ki s tem delajo ali so uporabniki kakršnih koli storitev na področju starejših." Kako se bodo te stvari uvajale, je odvisno tudi od politike, ampak boljši, kot so argumenti in v ozadju podpora deležnikov oziroma ljudi, večja je verjetnost, da se bodo dobro pripravljene stvari vključile tudi v proces izvedbe na lokalni in nacionalni ravni.

"Od ministrstev in predstavnikov vlade smo dobili pozitiven odziv, da so s pripravljenimi dokumenti zadovoljni in da so dober temelj za uporabo v nadaljnjem političnem procesu. Seveda si želimo, da bi bil v dobro nas vseh končan v predvidenih rokih in na konstruktiven način ter v zadovoljstvo nas vseh," je pojasnila Gabrijelčič Blenkuševa. V zadnjem času vidi, da kadar koli se sprejemajo strateške odločitve in dokumenti, pogosto ni problem dokument pripraviti in sprejeti, ampak ga potem postaviti v življenje. "Ravno tu smo s projektom dosegli največ, ker so ljudje v resnici sodelovali in se čutijo tako vključeni, da bodo lažje sodelovali tudi pri uveljavljanju vsega pripravljenega. Regijsko raven smo razširili s podporo ministrstva za zdravje, ki financira ta del v rednih letnih programih, že lani, letos pa si želimo, da bi ga razširili na vse slovenske regije z vsebinami, ki bodo odločene v političnem procesu," je sklenila Gabrijelčič Blenkuševa.