Slovenska matica je svoje delovanje zgradila prav na želji po razvoju slovenskega jezika in znanstvene terminologije do te mere, da bi bilo z njima mogoče ustvarjati in brati kompleksna kulturna in znanstvena dela. Zapolnila je prazen prostor in slovenskemu jeziku omogočila ne le nepredstavljiv razvoj, ampak tudi izgradnjo narodne identitete, ki je temeljila predvsem na kulturi in jeziku. Foto: BoBo
Slovenska matica je svoje delovanje zgradila prav na želji po razvoju slovenskega jezika in znanstvene terminologije do te mere, da bi bilo z njima mogoče ustvarjati in brati kompleksna kulturna in znanstvena dela. Zapolnila je prazen prostor in slovenskemu jeziku omogočila ne le nepredstavljiv razvoj, ampak tudi izgradnjo narodne identitete, ki je temeljila predvsem na kulturi in jeziku. Foto: BoBo
Slavko Hren
Zgodba o matici je po besedah režiserja in scenarista Slavka Hrena "veličastno delo malega naroda in ljudi, ki so bili pripravljeni v različnih obdobjih žrtvovati in dati na pladnju svoje znanje, čas, intelekt in tudi svojo poštenost za slovensko besedo." Foto: BoBo
Milček Komelj
Slovenska matica je od njenega nastanka pa do danes preživela marsikatero obdobje, težavo in državo. Predsednik slovenske matice Milček Komelj vzrok za njen dolgotrajni uspeh vidi v nenehnem ohranjanju želje po narodni zavesti. Foto: BoBo
Andraž Pöschl
Urednik kulturnih in umetniških programov na RTV Andraž Pöschl je sodelovanje med Slovensko matico in RTV-jem pozdravil. Foto: BoBo
Slavko Hren in Tine Hribar
Tine Hribar je ob predpremieri povedal, da je Slovenska matice ključno vplivala na razvoj filozofije v Sloveniji. Pri njej je izšla tudi prva filozofska knjiga – Predsokratiki. Foto: BoBo
Dokumentarni film o Slovenski matici zajema 88.250 tisoč slik. Foto: BoBo

Letos Slovenska matica praznuje 150 let kulturnega in znanstvenega delovanja, kar je za tovrstne ustanove redkost tudi v evropskem okviru. V dokumentarnem programu TV Slovenija so ob tej priložnosti pripravili dokumentarni film Slovenska matica – 150 let dela za slovensko kulturo in znanost, ki ga je režiral Slavko Hren, skupaj z Matejo Jančar pa sta poskrbela še za scenarij.

Kot se je v filmu izrazil literarni zgodovinar France Bernik, je bil slovenski jezik "bistvena sestavina naše nacionalne identitete." To idejo je ves čas zasledovala tudi Slovenska matica, ki je svoje delovanje zgradila prav na želji po razvoju slovenskega jezika in znanstvene terminologije do te mere, da bi bilo z njima mogoče ustvarjati in brati kompleksna kulturna in znanstvena dela. Zapolnila je prazen prostor in slovenskemu jeziku omogočila ne le nepredstavljiv razvoj, ampak tudi izgradnjo narodne identitete, ki je temeljila predvsem na kulturi in jeziku. Tako je "Slovenska matica nastala ob zori slovenske samozavesti v 19. stoletju," se je v filmu izrazil Drago Jančar.

Predpremiero dokumentarnega filma Slovenska matica – 150 let dela za slovensko kulturo in znanost si boste lahko ogledali 30. oktobra od 18. ure naprej tudi na RTV 4D.


Zgodba o Slovenski matici je "veličastno delo malega naroda"

"Slutim, da je bilo opravljeno delo, ki bi moralo biti opravljeno morda že prejšnja desetletja," je ob predpremieri filma povedal scenarist in režiser Slavko Hren. Zgodba o matici je po njegovih besedah "veličastno delo malega naroda in ljudi, ki so bili pripravljeni v različnih obdobjih žrtvovati in dati na pladnju svoje znanje, čas, intelekt in tudi svojo poštenost za slovensko besedo".

Dokumentarni film Slovenska matica – 150 let dela za slovensko kulturo in znanost matico predstavi skozi zgodovinsko in kronološko pripoved, hkrati pa dogodke, ki so vplivale na njen razvoj ali ga celo zavirale, postavi v širši družbeni in politični kontekst, z uporabo arhivskih posnetkov in izbranih snemalnih lokacij pa ustrezno ujame še duh takratnega časa.

Matica je nastala s prostovoljnimi prispevki
Matico slovensko, kot so jo sprva poimenovali, so na pobudo mariborskih rodoljubov s prostovoljnimi prispevki izobražencev, trgovcev in podjetnikov ustanovili leta 1864. V takratnem Avstrijskem cesarstvu raba slovenščine ni bila samoumevna in mariborski prostovoljci so se v duhu družbenega aktivizma zbrali skupaj in prispevali vsak po 50 goldinarjev ter pričeli razvijati idejo o Slovenski matici. Vendar pa je Avstrijsko cesarstvo ustanavljanje tovrstnih združb podpiralo, o čemer priča tudi osebni prispevek cesarja Franca Jožefa za njeno ustanovitev (v znesku 500 goldinarjev), 1000 goldinarjev pa je prispeval tudi hrvaški škof Strossmayer.

Njeno poslanstvo je bilo dvigovanje ravni izobraženosti in znanja, ustvarjanje slovenske terminologije za različne stroke in tiskanje zahtevnejših del z najrazličnejših področij v slovenskem jeziku. Matica je med svojim delovanjem navezala stike z evropskimi univerzami in akademijami ter opravljala vlogo slovenskega intelektualnega jedra vse do nastanka univerze in SAZU, ki ju je pomagala ustanoviti.

Matica je temelj za razvoj slovenske znanstvene terminologije
Kmalu po ustanovitvi so izšle prve knjige in znanstvena dela, ki so ključno izoblikovala slovensko znanstveno terminologijo. Ob tem je trenutni predsednik Slovenske matice Milček Komelj dejal, da je bila "Matica temelj za razvoj slovenske znanstvene terminologije".

Svoj vrhunec je doživela na začetku stoletja – takrat so njene knjige izhajale v visokih nakladah, ob tem pa je vzdrževala tudi stike z univerzami in akademijami od Londona do Sankt Peterburga. Med prvo svetovno vojno se je zaradi izdaje knjige o ravnanju avstrijskega vojaštva v anektirani Bosni zapletla v konflikt z oblastjo, zato so jo zaprli, njeno posest pa zaplenili. Svetla leta so se vrnila v letu 1917, ko je bil odlok o razpustitvi matice preklican, nadaljevala pa v času prve Jugoslavije, kjer se je slovenski jezik uveljavil v šolah in na univerzi. Pomagala je ustanoviti Slovensko akademijo znanosti in umetnosti ter začela v slovenščino prevajati ključne filozofe in tudi leposlovna dela, kot sta recimo Don Kihot ter Vojna in mir.

Prva filozofska knjiga je izšla pri Slovenski matici
Slovenska matica je ključno vplivala tudi na razvoj filozofije v Sloveniji, saj je prva filozofska knjiga – Predsokratiki v prevodu Antona Sovreta – po drugi svetovni vojni izšla prav pri Slovenski matici.

"Tako se je začelo. Potem pa je vsako leto prišlo do kakšne nove knjige in danes jih je že več kot petdeset. Znotraj seznama v slovenščino prevedenih filozofskih del najdemo tudi svetovne avtorje in temeljne filozofske tekste – od grških, rimskih, srednjeveških, krščanskih avtorjev do sodobnih, recimo Heideggerja, Schopenhauerja, letos pa bo izšel še Levinas," je o vplivu Slovenske Matice na razvoj filozofije povedal filozof Tine Hribar, ki je v dokumentarnem filmu prav tako sodeloval. Da se slovenščina z univerze danes umika, ocenjuje za tragično potezo, hkrati pa novo vlogo in priložnost delovanja Slovenske matice vidi prav pri spodbujanju ohranjanja slovenščine na univerzah.

Težave med drugo svetovno vojno
Leta 1942 se je v Slovenski matici ilegalno sestal Kulturni plenum OF, leta 1944 pa je bilo njeno delo z dekretom nemške uprave drugič ustavljeno, zopet zaradi knjižnih izdaj, med njimi geografske monografije Slovenija. Po drugi svetovni vojni se je s težavo pobrala na noge, novim oblastem se je zdela ustanova preveč "konservativna" in tako je bilo premoženje nacionalizirano. Kljub temu je prevladalo stališče, da je Slovensko matico treba obdržati in njeno delo subvencionirati.

Matica tudi danes skuša slediti izvornemu poslanstvu
Slovenska matica je od svojega nastanka pa do danes preživela marsikatero obdobje, težavo in državo. Predsednik slovenske matice Milček Komelj vzrok za njen dolgotrajni uspeh vidi v nenehnem ohranjanju želje po narodni zavesti. Matica si po njegovih besedah prizadeva za "eliten knjižni program, ki ni komercialen, prireja simpozije in tako kot na začetku – še vedno vzdržuje tako naravoslovne kot humanistične znanosti, torej izhaja iz razsvetljenskega izhodišča".

Najpomembnejša vloga Slovenske matice nekoč je bila ohranjati zavest o slovenski kultur in prevajati dela, ki še niso prevedena v slovenščino. Danes, v času globalizacije, je po besedah Komelja temu idealu še vedno pomembno slediti, zato Slovenska matica nima samo simbolne vloge, temveč tudi ključno vlogo ohranjanja slovenskega jezika, ki je zaradi globalizacijskih trendov postavljen na stranski tir.

Svojega poslanstva pa ne more učinkovito izpolnjevati brez ustrezne finančne podpore. Da je matica trenutno v nezavidljivem finančnem položaju, je predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Tadej Bajd v filmu tudi priznal in dodal, da je naloga SAZU-ja, da matici pomaga.

Prvi film o Slovenski matici
Dokumentarni film, ki je nastal ob 150. obletnici nastanka Slovenske matice, je prvi film o matici sploh. Režiserja Slavka Hrena je presenetilo, da celovit film o Slovenski matici do sedaj – kljub mnogim njenim obletnicam in simpozijem – še ni bil posnet, saj je matica ključno delovala pri razvoju slovenske znanosti in kulture.

Hren v dokumentarnem filmu ni poskušal predstaviti le zgodovinskih dejstev, ampak tudi podati občutje posameznega zgodovinskega trenutka. Pri tem si je pomagal z arhivskimi posnetki: "Ta film ima vgrajenih nekaj najdragocenejših podob, kot so recimo najstarejši posnetki Ljubljane iz leta 1909, pa Ljubljana v dvajsetih in tridesetih letih." V filmu so predstavljeni tudi sto petdeset let stari dokumenti. Seveda pa celotne zgodbe matice z vsemi podrobnosti v petdesetminutni film ni mogoče zajeti: "V zgodovini matice je seveda še veliko poglavij in zgodb, ki so se jih v filmu samo dotaknili, pa bi si zagotovo zaslužili samostojno obravnavo," je še povedal Hren.

Slovenski jezik nam je danes preveč samoumeven
Hrena je gnalo navdušenje in prizadevanja ustanoviteljev Slovenske matice za razvoj slovenskega jezika, saj teh prizadevanj danes, »ko je nekaterim vseeno, v katerem jeziku so predavanja na univerzi«, žal ni. "Danes se je vednost, kako težko je bilo nekoč priti do samostojnosti in vseh teh institucij, ki jih imamo danes – NUK, univerze, SAZU, nacionalne galerije, RTV – žal izgubila," je sklenil.

V dokumentarnem filmu sodelujejo še akademiki Drago Jančar, France Bernik, Primož Simoniti, Tine Hribar, Milček Komelj, Tadej Bajd, zgodovinarji Vasko Simoniti, Peter Vodopivec in Oskar Habjanič ter literarna zgodovinarka Silvija Borovnik. Pripovedovalec zgodbe je Ivo Ban, zgodovinske citate pa interpretirata Jasna Rodošek in Janko Petrovec.

Vabljeni na predpremierno predvajanje na MMC-ju!
Urednik kulturnih in umetniških programov na RTV Andraž Pöschl je sodelovanje med Slovensko matico – najstarejšo kulturno in znanstveno ustanovo na Slovenskem in RTV-jem – največjo kulturno ustanovo na Slovenskem pozdravil. Prepričan je, da se s sodelovanjem zgodbe lahko predstavijo celoviteje.

Ker pa po njegovih besedah "ena sama slika pove več kot tisoč besed," si je dokumentarec vredno predvsem ogledati. Poleg premiernega predvajanja, ki si ga boste lahko ogledali v četrtek, 30. oktobra, ob 21. uri na TVS2, bo predpremiera dokumentarnega filma o zgodovini Slovenske matice na voljo na ogled že od 18. ure naprej tudi na RTV 4D.