Leta 1922 v Ljubljani rojeni Demeter Bitenc, ki velja za enega najbolj prepoznavnih slovenskih filmskih igralcev, danes slavi 95 let. Bitenc, ki je še vedno v polni formi in reden gost na družabnih dogodkih, je otroštvo in mladost preživel na Gorenjskem.

Zgodaj vznikla ljubezen do igralstva
Diplomiral je na trgovski akademiji v Ljubljani, vendar ga je že v študentskih letih vleklo h gledališču, filmu in na splošno igralstvu. Med vojno je obiskoval zasebne učne ure pri gledališkem igralcu in režiserju Slavku Janu in leta 1943 opravil avdicijo za sprejem v ansambel ljubljanske Drame.

Še štiri semestre pa je po koncu vojne zaključil na novoustanovljeni Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Med letoma 1943 in 1954 je bil član SNG-ja Drama Ljubljana, nato pa je odšel v hrvaško narodno gledališče na Reko, kjer je deloval do leta 1958. Zatem je nekaj časa ustvarjal v Beogradu ter v SLG-ju Celje.

Odhod iz Drame zaradi osebnih ljubezenskih dram
V Drami se je Bitenc po lastnih besedah spustil v kar nekaj ljubezenskih afer, kar je postalo pretežavno zanj, zato se je odločil za odhod. Za zamenjavo gledališča je moral dobiti dovoljenje republiškega sekretariata za kulturo.

Prvi slovenski celovečerni film Franceta Štiglica Na svoji zemlji leta 1948 je za Bitenca pomenil prvo, kratko igralsko filmsko izkušnjo. Pravi filmski debi pa je doživel leta 1959 s stransko vlogo nemškega oficirja v filmu Dobri stari pianino. V naslednjem desetletju je posnel skoraj 40 koprodukcijskih filmov, ki so jih tuji producenti snemali v tedanji Jugoslaviji.

Pogosto v stranskih in epizodnih vlogah
Sicer pa je nastopil v več kot 40 slovenskih filmih, druge vloge je imel v filmih jugoslovanskih republik in v koprodukcijah. Nastopal je v stranskih in epizodnih vlogah, pogosto v vlogah negativnih likov, edino naslovno vlogo je odigral v zgodovinski drami Roberta Maurija z naslovom Rabanek, vražji gusar leta 1963. Znano je, da je Demeter Bitenc v filmih pogosto nastopal v uniformah nemških vojakov.

Tudi njegov televizijski opus je bogat. Obsega namreč več kot 80 filmov in serij, nastalih v produkciji slovenske televizije, v produkciji drugih jugoslovanskih republik ter tujih televizijskih hiš, ki so snemale v nekdanji Jugoslaviji, so zapisali v Muzeju slovenskih filmskih igralcev v Divači, ki mu je na začetku meseca posvetil tradicionalno prireditev Poklon v muzeju.

In kaj kljub svoji neutrudnosti pravi o današnjem času? "Sem državljan 20. stoletja. In to je vaše stoletje. Drugače je."