O zavrnitvi denacionalizacijskega zahtevka za to nepremičnino ob Linhartovi in Dunajski cesti, v kateri domuje med drugim tudi Pionirski dom, poroča portal Siol. Ob tem na portalu navajajo besede direktorice Pionirskega doma Vike Potočnik, ki poudarja, da so potrebni jasna razmejitev lastnine in dokončanje ter obnova dotrajane stavbe.

Na obzorju končno ureditev območja
Vodja oddelka za kulturo na Mestni občini Ljubljana Mateja Demšič je dejala, da je pravnomočna sodba nekakšen prvi korak, nadškofija pa ima na voljo še izredna pravna sredstva. Računajo, da bodo prihodnje leto začeli urejati dokumentacijo za ureditev območja, ki naj bi vključevala tudi ureditev parkovnih površin. Ne glede na naslednji korak nadškofije, ki lahko zdaj uporabi izredna pravna sredstva, bodo lahko začeli vsaj priprave na urejanje objekta. "Srednjeročno bo to eden naših večjih projektov," je na novinarski konferenci dejala Mateja Demšič.

Zahtevek ljubljanske nadškofije je prišel v obravnavo po tem, ko je nadškofija po lanski zavrnitvi ministrstva za kulturo sprožila upravni spor. Ministrstvo je po skoraj četrtstoletnem pravdanju odločilo, da nadškofija ni denacionalizacijska upravičenka do Baragovega semenišča oz. Akademskega kolegija v Ljubljani in da zato objekta ne more zahtevati nazaj.

Eden v nizu Plečnikovih ljubljanskih biserov
Ministrstvo je to odločitev sprejelo na podlagi pridobljene dokumentacije, iz katere je razvidno, da je bilo lastnik pozneje podržavljenega Baragovega semenišča Škofijsko duhovsko semenišče v Ljubljani, zdaj znano pod imenom Bogoslovno semenišče v Ljubljani, ne tedanji Škofijski ordinariat v Ljubljani, katerega pravna naslednica je nadškofija.

Zgradba je eden od biserov arhitekta Jožeta Plečnika, ki so ga leta 2009 skupaj z drugimi Plečnikovimi deli v Ljubljani razglasili za kulturni spomenik državnega pomena. V dotrajani zgradbi domujejo Pionirski dom – Center za kulturo mladih, Slovensko mladinsko gledališče (SMG) in Študentski dom Ljubljana.

Odločitve upravnega sodišča glede Baragovega semenišča v nadškofiji za zdaj niso komentirali.

Velik potencial za celotno Ljubljano
Po besedah direktorja SMG-ja Tiborja Miheliča Syeda je bilo to, da je stavba v denacionalizacijskem postopku, pogosto izgovor, da se ni nič naredilo. Sam prepoznava v območju velik potencial ne samo za Bežigrad, ampak za celotno Ljubljano. Pravnomočnost te sodbe pa se mu zdi korak naprej, da se o območju začne razmišljati celovito in z jasno strategijo.

V SMG-ju je po njegovih besedah veliko pomanjkljivosti, ki pa jih bodo zdaj lahko počasi začeli odpravljati, od infrastrukture, kot je težava meteornih vod, do neprimernih prostorov za gledališko delovanje, kot je prenizek strop v zgornji dvorani. "Izjemno smo veseli, da se je stvar premaknila kar za velik korak naprej, da smo dobili zagon in motivacijo, da lahko začnemo tako na hišo in njeno ureditev kot na celotno območje gledati z neko jasno vizijo," je dodal direktor SMG-ja.

Ker gre za kulturni spomenik, ki ga je zasnoval arhitekt Jože Plečnik, se zdi Viki Potočnik območje velik izziv ne samo za občino, ampak tudi za državo. Poleg gledališča in Pionirskega doma je v njem še Akademski kolegij, ki ga upravlja ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Ker je območje zelo degradirano, brez razvojnega koncepta, na kar opozarjajo tudi prebivalci, bi po njeni oceni bilo vredno vložiti napor, da celoten del ostane namenjen razvoju kulture. Če ne bo dodatnih postopkov, Vika Potočnik predvideva, da bo že v tem letu naloga ministrov in občine, da se razmeji lastnina in se le-ta vpiše v zemljiško knjigo. To bo po njenem mnenju lahko začetek razmišljanja o tem, kaj je mogoče narediti: "Prepričana sem, da je projektov in programov v Ljubljani precej, ki si zaslužijo ta prostor, zdaj pa bivajo v neobičajnih ali pomanjkljivo opremljenih prostorih in imajo tukaj zdaj priložnost."

Ker ga načenja zob časa, je bil objekt potreben investicijskega vlaganja, še pravi direktorica Pionirskega doma. Sami so za vzdrževanje vložili najmanj 10.000 evrov lastnih sredstev letno. Ob tem je izrazila upanje, da se bo pri tako plemeniti in izjemni stavbi našla sinergija med mestom in državo tudi za dokončanje zdaj le približno dvotretjinsko končane stavbe, ki bo zvesto Plečniku in hkrati izziv za mlade arhitekte. Želijo pa si tudi ureditve parkovnih in zelenih površin.