Tudi 125 let po rojstvu Iva Andrića ne vemo natanko, na kateri dan naj ga slavimo
Edini nobelovec za književnost iz nekdanje Jugoslavije
Objavljeno: 10. oktober 2017 ob 11:48
Beograd - MMC RTV SLO

Ivo Andrić
Ivo Andrić se je rodil 9. ali 10. oktobra 1892, tako da letos zaznamujemo - sicer ne vemo natanko, na kateri dan - 125. obletnico njegovega rojstva. Foto: Wikipedia
       Nesmiselno je v starosti podaljševati življenje. Podaljševati je treba mladost.       
 Ivo Andrić
Most na Drini
Dogajanje Mosta na Drini je postavljeno v Višegrad na vzhodu današnje Bosne in Hercegovine med letoma 1516 in 1914. Andrić ga je napisal leta 1945, z Nobelovo nagrado pa so ga ovenčali leta 1961. Foto: SANU
       Življenje nam vrača samo tisto, kar dajemo drugim.       
 Ivo Andrić

Prav v dneh, ko švedska akademija sporoča imena letošnjih Nobelovih lavreatov, se v Srbiji pripravljajo na slavljenje 125-letnice Nobelovega nagrajenca za književnost, čeprav se tudi danes ne ve, na kateri dan natanko je bil rojen Ivo Andrić.

Akademik Miro Vuksanović, predsednik upravnega odbora Fundacije Iva Andrića in predsednik organizacijskega odbora za praznovanje 125. obletnice rojstva tega slavnega književnika pravi, da konec koncev "ni pomembno, na kateri dan je bil rojen, pomembno je tisto, kar je pozneje nastalo iz njega."

Neskladnost zgodovinskih virov
Tako eni viri navajajo, da je Andrić rojen 9. oktobra, drugi pa 10. oktobra. Ko so ga v času življenja prosili, da sam pove, kateri datum je pravilen in tako razreši to neskladje, je dejal: "Pa koga zanima, na kateri datum in ob kateri uri sem rojen." Adrićeva fundacija si je tako izbrala 10. oktober, nekateri uradni dokumenti pa pač navajajo 9. oktober, pojasni Vuksanović za srbski portal Blitz.

Nekdanji dopisni član SAZU-ja
125-letnico rojstva bodo tako zaznamovali danes z več dogodki, ki jih poleg Srbske akademije znanosti in umetnosti (SANU) ter Fundacije Iva Andrića organizira tudi več posameznih institucij v Srbiji. Fundacija bo danes med drugim podelila tudi Andrićevo nagrado, ki gre letos v roke Jelene Lengold za zbirko kratkih zgodb Raščarani svet (Izkrivljeni svet), predstavili bodo tudi novo izdajo letopisa Sveski, v prevodu torej Zvezki, posvečen Andriću in njegovemu delu, ki izhaja že štiri desetletja. Sicer je bil Andrić tudi sam član SANU-ja, pa tudi dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).

13. oktobra Andrićev zadnji javni nastop
Člani SANU-ja so se odločili, da bodo slavnostno akademijo v svojih prostorih organizirali 13. oktobra, saj se je namreč na ta dan leta 1974 Andrić nazadnje pojavil v javnosti. V družbi še nekaterih srbskih književnikov je takrat v Narodnem gledališču v Beogradu bral odlomke svojih del v poklon osvoboditvi Beograda, še pove Vuksanović. To je bilo njegovo zadnje javno branje, preden je odšel v bolnišnico, kjer je umrl 13. marca naslednjega leta.

Akademik Matija Bećković, eden od govornikov na slovesnosti v tem tednu, je prav tako za Blitz povedal, da je Andrić poleg Vuka Karadžića in Petra II. Petrovića Njegoša postal tretji steber srbske kulture.

Decembrska znanstvena konferenca
SANU 13. in 14. decembra organizira še znanstveno konferenco, na kateri bo sodelovalo 42 literarnih zgodovinarjev in literarnih kritikov z različnih kateder in inštitutov, posvečenih srbski književnosti. Vuksanović je napovedal, da je trenutno ena izmed glavnih nalog fundacije priprava kritične izdaje Andrićevih del. Za ta projekt so angažirali pet mladih znanstvenikov, ki bodo pripravili izdaje pet knjig kratkih zgodb, ki jih je Andrić objavil med letoma 1924 in 1960.

Mačehovski odnos do nekdanjih bivališč
Vuksanović ob obletnici rojstva nobelovca opomni na slabo stanje Andrićevega muzeja, v katerega so preuredili stanovanje v Prizrenski ulici, v katerem je nekoč živel književnik, in ki spada pod Muzej mesta Beograd. Akademik poudarja, da je muzej sploh redko deležen pozornosti v javnosti, čeprav je Andrić na tem mestu preživel vojno in tukaj napisal svoja osrednja dela. Vuksanović dodaja, da neugledna stavba ne more pritegniti pozornosti mimoidočega, ki si tako dandanes težko zamišlja, da je tam nastal roman Most na Drini.

Po njegovem mnenju je sicer Andrić v Višegradu v Bosni in Hercegovini dobil svoje mesto, ne pa tudi hiše, ki jo je podaril mestu in je bila nato prodana leto dni po njegovi smrti – njen zdajšnji lastnik, ki prebiva v tujini, pa je ne želi prodati nazaj mestu. In tudi Andrićeva hiša v Hercegnovem, ki je bila zgrajena leta 1964, ko sta se z ženo Milico odselila iz Beograda, je danes v zapuščenem stanju.

Zmagovalce si vsi radi lastijo
Ivo Andrić, ki se je rodil leta 1892 v kraju Dolac ob Travniku, ki je takrat spadal pod Avstro-Ogrsko, danes pa je v Bosni in Hercegovini, je umrl leta 1975 v Beogradu. Leta 1961 je Andrić, takratni jugoslovanski književnik in diplomat, Nobelovo nagrado za književnost prejel za roman Most na Drini (v izvirniku Na Drini ćuprija), ki ga je napisal že leta 1945. Žirija je takrat zapisala, da nagrajuje "epsko moč, s katero je ujel teme in upodobil človeške usode, najdene v zgodovini njegove države", je poročal BBC. Andrić še danes ostaja edini dobitnik Nobelove nagrade za književnost z območja nekdanje Jugoslavije, danes pa si ga lastijo tako Srbi kot Hrvati.

P. G.
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj
Komentarji
Bob Sacamano
# 10.10.2017 ob 14:04
Kdo je bil Andrić? Srb? Hrvat? Njegovi romani in novele pa največ govorijo o muslimanskih oziroma turških temah/zgodbah. Vsekakor Jugoslovan v pravem pomenu bedede
nikoli
# 10.10.2017 ob 19:16
Ivo Andrić, ki se je rodil leta 1892 v kraju Dolac ob Travniku, ki je takrat spadal pod Avstro-Ogrsko, danes pa je v Bosni in Hercegovini, je umrl leta 1975 v Beogradu.

Tega leta je Bosna bila uradno še vedno del Otomanskega imperija; res je le to, da jez njo upravljala A-O. Ta jo je aneksirala šele leta 1908,
Do Brasil
# 10.10.2017 ob 16:01
No, popravili. Sicer na Dolac ob Travniku (kar dokazuje, da avtorji berejo komentarje pod svojimi clanki) ampak pra je pa Dolac ob Travniku. (Janez Nared, Nika Razpotnik: Izbrani primeri upravljanja območij s kulturno dediščino)
Cakamo na tretjo iteracijo.
mornar1310
# 10.10.2017 ob 13:50
Če bi bil hrvat bi živel v lepo njihovi. Pa začnimo z agonijo kdo je bil Ivo Andrič.
Do Brasil
# 10.10.2017 ob 16:05
Ah, zatipkal sem se! Torej, prav je Dolac pri Travniku (ista referenca kot zgoraj)
gejzir
# 10.10.2017 ob 14:13
Hrvaški in Srbiji zgleda ne more zmanjkati kosti za glodanje. Še dobro, da je Slovenija vsaj malo ven iz tega kotla. Aja, pa dober tek obojim. ;)
skoro84
# 10.10.2017 ob 14:29
Ivo Andriča bi morali pod zakonom prebirati v Republiki Srbski, da se malo naučijo, kako so nastali muslimani v Bosni in kako so bosanski srbi imeli svoje kralje, zgodovino, kulturo...namesto Lazarja in kosovo polje...
RJSlo
# 10.10.2017 ob 15:07
No ja. Most na Drini, nezanimiva knjiga.