Igralka Katarina Stegnar v prizoru iz filma Framing the Space. Foto: Pete Moss/©Jasmina Cibic, Galerija Škuc
Igralka Katarina Stegnar v prizoru iz filma Framing the Space. Foto: Pete Moss/©Jasmina Cibic, Galerija Škuc

Beneški bienale je platforma brez primere za tovrstni mehki "kulturkampf": države izbirajo svoje najboljše predstavnike, ki se potem bojujejo za svojo pozicijo v umetnostnem sistemu oziroma pozicijo države v mednarodni politični shemi. Projekt Za naše gospodarstvo in kulturo problematizira prav ta aspekt hkratnega zavračanja in nujnosti reprezentacije - umetnik namreč ne more kritizirati sistema z neke zunanje točke. Iluzorno je od umetnosti zahtevati brezmadežno pozicijo čiste kritike. Umetnost je del sistema, tako kot druge institucije.

Jasmina Cibic v pogovoru za STA
Na endemično vrsto hrošča Anophthalmus hitleri bi bili lahko Slovenci ponosni, a kaj ko ima tako nerodno ime ... Foto: ©Jasmina Cibic, Galerija Škuc
Jasmina Cibic (na fotografiji s Tevžem Logarjem) se je rodila leta 1979 v Ljubljani. Diplomirala je na akademiji za likovno umetnost Accademia di Belle Arti v Benetkah, magistrirala na prestižnem kolidžu Goldsmiths v Londonu. Prejemnica številnih uglednih nagrad živi in ustvarja v Londonu. Foto: Matevž Paternoster/MGML

Slovenijo na 55. mednarodnem umetnostnem bienalu v Benetkah letos predstavlja umetnica Jasmina Cibic s projektom Za naše gospodarstvo in kulturo. V svojem projektu postavlja v ospredje vprašanje reprezentacije države navzven, vezano tudi na sam bienale. Sama meni, da je "od umetnosti iluzorno zahtevati brezmadežno pozicijo čiste kritike". S performansom Ves čas smo vedeli, da bo težko kar koli obesiti na te stene so v beneški Galeriji A+A odprli slovenski paviljon v sklopu bienala.

Več podrobnosti o projektu preberite na uradni spletni strani.

Dva od vodilnih slovenskih igralcev/plesalcev, Primož Bezjak in Gregor Luštek, sta sodelovala v performansu, zasnovanem posebej za odprtje razstave. Bezjak in Luštek sta uprizorila obešanje umetniških del iz uradne umetniške zbirke državnega zbora, ki predstavljajo osrednji del umetniškega projekta Za naše gospodarstvo in kulturo. Skozi subtilno koreografsko rutino je performans združil vse elemente, ki tvorijo kompleksno mrežo umetniške instalacije Jasmine Cibic.
Vinko Glanz sreča hrošča hitleri
Med drugim se je Jasmina Cibic vprašanja reprezentacije lotila v polju arhitekture. "Na eni strani izhajam iz opusa arhitekta Vinka Glanza, osrednje osebnosti protokolarne arhitekture v povojni Sloveniji. Njegovi projekti si prizadevajo iznajti novo arhitekturno govorico, ki bi novi ideološki konstelaciji podarila reprezentativni obraz, ki bi torej razširjala ustrezne vrednote in hkrati okvirjala pogled na svet, sledeč novim političnim pogojem. Po drugi strani pa izhajam iz arhitekture budoarja, ki je v evropski kulturi podoba zasebnosti par excellence," je za STA povedala umetnica.

Oba vidika se združita v celostni instalaciji slovenskega paviljona v Benetkah, zasebni palači družine Malipiero, ki je zdaj razstavni oziroma javni prostor.

Projekt Jasmine Cibic je večplasten. Vprašanje reprezentacije države navzven preko arhitekture tematizira tudi s pomočjo endemične vrste hrošča Anophthalmus hitleri, na katero bi bili lahko Slovenci ponosni, a se je zaradi imena sramujejo (hrošča je po besedah umetnice leta 1936 poimenoval zagrebški amaterski entomolog nemškega rodu, Oskar Scheibel, v času, ko je Hitler med nemškim ljudstvom po celi Evropi, posebej zunaj meja matičnih držav, zbujal navdušenje nad ideologijo nacizma). Podoba hrošča bo krasila modernistične modele Glanzove notranje opreme, ki jih je umetnica prestavila v galerijo.

"Pri fenomenu Anophthalmus hitleri, tako kot pri fenomenu arhitekture, je v središču mojih interesov ista stvar: vprašanje, kako se ideologija skozi izbiro določenih elementov in njihovo dispozicijo polasti našega sveta. Kako se ideologizira naše vidno polje in s pomočjo katerih mehanizmov. Tisto, kar je v središču mojih interesov, je prav ideološko procesiranje elementov naše realnosti, ki nam je potem zadana kot edina možna. Naloga mojih umetniških projektov je poskusiti to realnost razgraditi," je v pogovoru za STA povedala umetnica.

Del razstave tudi dva filma
Jasmina Cibic se je odločila, da bo na stenah Galerije A+A izobesila 11 tihožitij iz zbirke državnega zbora, na razstavi pa bosta na ogled tudi dva filma. Eden od njiju, naslovljen Fruits of Our Land, je nastal po zapisniku parlamentarne seje iz leta 1957. Umetnica je poudarila, da bi lahko "z istim besednjakom razpravljali o 'primerni' umetnosti našega trenutka".

Projekt Jasmine Cibic organizirajo v Muzeju in galerijah mesta Ljubljana, njegov kurator pa je Tevž Logar iz Galerije Škuc. Ob razstavi je izšel tudi obsežen spremni katalog.

Beneški bienale se bo uradno začel v soboto, 1. junija.

Beneški bienale je platforma brez primere za tovrstni mehki "kulturkampf": države izbirajo svoje najboljše predstavnike, ki se potem bojujejo za svojo pozicijo v umetnostnem sistemu oziroma pozicijo države v mednarodni politični shemi. Projekt Za naše gospodarstvo in kulturo problematizira prav ta aspekt hkratnega zavračanja in nujnosti reprezentacije - umetnik namreč ne more kritizirati sistema z neke zunanje točke. Iluzorno je od umetnosti zahtevati brezmadežno pozicijo čiste kritike. Umetnost je del sistema, tako kot druge institucije.

Jasmina Cibic v pogovoru za STA