Ali bo premier Šarec vezal zaupnico na sprejetje proračuna, ni razkril niti v intervjuju za Televizijo Slovenija ob prvi obletnici imenovanja vlade. Šarec je govoril tudi o nedavnem obisku v Moskvi in potrdil, da se je z ruskim premierjem pogovarjal o prodaji Mercatorja. S premierjem se je pogovarjala novinarka in voditeljica Tanja Gobec.


Povzetek pogovora s premierjem Marjanom Šarcem

Pred letom dni je prisegla vaša manjšinska vlada. Kaj je bilo v preteklem letu, odkar ste v vlogi predsednika vlade, največje presenečenje ali udarec? Je bila to razrešitev vašega zaupnika, generalnega sekretarja LMŠ-ja Braneta Kralja?
V politiki te ne sme presenetiti veliko stvari. Ko greš v politiko, veš, da se ne bo vse odvijalo tako, kot si želiš. To je bila ena od stvari, ki zagotovo za nikogar ni bila prijetna. A tako se je zgodilo, gremo dalje.

Vrnili ste se z obiska v Moskvi. Kaj sta se pogovarjala z ruskim premierjem Dimitrijem Medvedjevom? Je imel do vas kakšne zahteve v zvezi z Mercatorjem? Kaj ste obljubili?
Obisk v Rusiji je bil namenjen predvsem gospodarskemu sodelovanju. Gre za našo dolgoletno partnerico, ne nazadnje iz Rusije že 40 let poteka dobava zemeljskega plina. Tudi naša izvozna podjetja so precej aktivna. Naš promet z Rusijo znaša okoli milijarde evrov. Zaradi sankcij se je sicer nekoliko zmanjšala gospodarska aktivnost, a vendarle gospodarsko dobro sodelujemo. Da bi Medvedjev kaj zahteval od nas – tega ni bilo. Res pa je, da smo se pogovarjali tudi o Mercatorju. Mercator, iz takšnih ali drugačnih razlogov, že dolgo ni v državni lasti. Je pa za Slovenijo ključnega pomena, to smo tudi jasno izpostavili v pogovorih, da slovenski dobavitelji ostanejo del sistema.

Medvedjev torej ni zahteval udeležbe Slovenije pri sanaciji podjetja?
Ne.

Ni ostalo neopaženo, da ste bili v Rusiji v družbi – ali pa je bil on v vaši – župana prestolnice Zorana Jankovića. Nič ni narobe, če župan potuje v delegaciji s predsednikom vlade. A zakaj se je to prikazalo kot naključje, na podlagi fotografij ni videti, da bi šlo za naključje. Ne nazadnje ste prisostvovali podpisu sporazuma z županom Moskve.
Župan mesta Ljubljana ni bil v državni delegaciji. Kdaj v preteklosti je bil, tokrat ne. V Rusijo je potoval v lastni režiji in podpisal sporazum z županom Moskve.

Foto: MMC/Televizija Slovenija
Foto: MMC/Televizija Slovenija

Je naključje, da ste bili sočasno na istem mestu?
Naključje verjetno ni, saj je bil to slovenski obisk, mesti Moskva in Ljubljana pa sta pobrateni mesti. Odprl se je tudi spomenik. To je prvi spomenik na ruskih tleh, ki obeležuje slovenske žrtve, ki so padle v vseh vojnah na ruskih tleh. A župan Ljubljane ni bil del državne delegacije. Je pa javnost verjetno to razburilo zaradi odpisa 29-milijonskega dolga. Tu ljudi lahko razumem. Nekomu rubijo hišo za 100 evrov, na drugi strani pa nekomu ni treba plačati dolga.

A dejstvo je, da je bila zakonodaja sprejeta leta 2013, sodelovale so vse stranke. Mislim, da je bila proti samo Nova Slovenija. SDS, ki je danes zelo glasen, se je vzdržal glasovanja. Če hočemo drugačno situacijo, moramo spremeniti zakon, a zadev za nazaj ne bomo rešili.

Toda ta insolvenčna zakonodaja je bila sprejeta v dobrem duhu, saj je imela za cilj zaščito upnikov. A očitno se ne interpretira tako. Vsaka nova zakonodaja je nato spet spisana v dobrem duhu, povsem drugo je, kako se izvaja. Sodišče je povedalo svoje, očitno pa ni nobenih varovalk, če nekdo skuša zlorabiti ta zakon.
Pri pisanju zakonodaje se velikokrat zgodi, da jo kasneje nekdo zlorabi.

Je tu prišlo do tega?
Sodišče je odločilo po zakonu. Sam težko komentiram sodbe sodišč, saj sem vedno govoril, da se to ne komentira. Lahko pa komentiram nezadovoljstvo ljudi, ki to težko razumejo. Še posebej, ker vidimo, da so bile tu jahte in podobni stroški. Na drugi strani pa je bila prisilna poravnava, v kateri je bil ta dolg odpisan. Zakonodajo se je v prihodnje treba truditi pisati tako, da takih lukenj ne bo. Nas obtožujejo, da smo sprejeli najmanj zakonov doslej, čeprav smo pred volitvami vsi govorili, da je zakonov preveč. Pri nas je problem, da eno materijo obravnavajo trije različni zakoni in nato prihaja do dilem, kateri od zakonov je merodajen. Mislim, da je treba še kakšen zakon ukiniti in sprejeti kakšen pameten zakon.

Razrez proračuna je bil narejen, nato je prišla napoved nižje gospodarske rasti. Finančni minister je napovedal linearno znižanje sredstev po vseh ministrstvih. Bo kakšna izjema? Bo katero od ministrstev obdržalo tisto, kar mu je bilo obljubljeno v prvem razrezu? Notranje ministrstvo bo dobilo najdebelejši proračun doslej.
Notranje zadeve so državotvorni resor izjemnega pomena. Če poslušamo ljudi na terenu, se bojijo migracij, bojijo se za lastno varnost in ali bo njihovo premoženje zaščiteno. Želimo poudariti varnost kot temeljno prioriteto, s katero smo se strinjali vsi. Varnost je osnova za vse preostalo, tudi za raziskave in razvoj, kjer nam očitajo, da dajemo premalo. A če nam bo varnostni sistem klecnil, potem tudi drugih aktivnosti ne bomo mogli izvajati. Zato se mi zdi izjemnega pomena, da ima ministrstvo za notranje ministrstvo dovolj proračuna, da lahko izvaja svoje naloge. Enako smo se dogovorili na obrambnem ministrstvu. Ta dva resorja sta ključna za varnost Republike Slovenije.

Živimo v dinamičnem svetu, vemo, da se dogajajo čudne stvari. Tudi Iran utegne postati krizno žarišče … To pa seveda spodbuja migracije in organizirano tihotapljenje. Če MNZ ne bo imel dovolj proračuna, potem bomo videli migrante, ki se bodo potikali po mestih, ležali po postajah, kot se to dogaja v drugih državah, tudi na zahodnem Balkanu.

Pogovor s predsednikom vlade

Rekli ste, da se še niste odločili, ali boste vezali zaupnico vlade na sprejetje proračuna. V NSi-ju so rekli, da te vlade ne bodo reševali. Kaj je z Levico? Zdi se, da vas ne skrbi, da glasove za proračun lahko dobite tudi pri SNS-u. In kaj bi SNS v zameno dobil? Enkrat vam je glasove že dal.
Tudi jaz se včasih sprašujem, kaj je z Levico, tako da … Deliva isto vprašanje. Res je, da imamo sporazum in še vedno verjamem, da ta sporazum drži. Verjamem, da bo prevladala modrost, da po enem letu ugotovimo, da smo nekaj realizirali, vsega pa ne. Če prejšnje vlade, močno večinske, niso mogle vsega realizirati … Vemo, da je prejšnja vlada imela 36 poslancev v državnem zboru. Mi, kot stranka, ki vodi koalicijo, jih imamo 13, samo tri več od druge največje koalicijske partnerice. Tistemu, ki malo razmišlja, je takoj logično, da je v taki vladi bistveno težje kaj spremeniti in sprejeti.

A to ne more biti večni izgovor.
To ni izgovor. To je dejansko stanje. Tudi sam si ne zatiskam oči, da smo vse naredili, daleč od tega. Tudi meni ni vse všeč in nisem z vedno zadovoljen z rezultati. Zato računam, da bo Levica vztrajala z nami.

Kakšno je vaše mnenje o odnosu Levice do koalicijskih strank? Nekateri v koaliciji pravijo, da gre za izsiljevanje, Levica pa trdi, da hoče le izpolniti del programa, s katerim je nagovorila volivce, skozi vlado, ki smo ji omogočili, da je nastala. Izsiljevanje ali izpolnjevanje programa?
Levico zelo dobro razumem. A je treba tudi povedati, da sta v Grčiji finančni minister Janis Varufakis in premier Aleksis Cipras zmagala na volitvah z visokoletečimi obljubami. Rezultat teh obljub pa je danes desna vlada Kiriakosa Micotakisa. Zato je treba biti skrben in se zavedati, kaj v naši državi pomeni premakniti neko stvar. Vemo, da investicije v prostor umeščamo po deset let. Denacionalizacija, čeprav je že skoraj končana, en odstotek nerešenih zadev ostaja že 30 let. Levica pa včasih misli, da se stvari da rešiti čez noč. V vladi, v kateri je pet partnerjev, je to bistveno težje.

V koalicijsko pogodbo ste zapisali, da se dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukine in prenese v obvezno zavarovanje. Kje sta, kot smo pred dnevi brali, vlada in Levica zbližali stališča? Kje ste jih zbližali? Manjka več kot sto milijonov.
Manjka okoli 150 milijonov, zato bi ta ukinitev pomenila, da bi morali ta denar nekje dobiti.

Je ta projekt za letos torej pokopan?
Projekt ni pokopan, z njim se vsi strinjamo. Vsi si želimo, da se dopolnilno zavarovanje ukine oziroma preoblikuje, vprašanje pa je, po kakšni poti. Aktualni predlog obremeni proračun oziroma bremeni stroške dela. Vemo pa, da je po študiji OECD-ja delo pri nas med najbolj obremenjenimi, in če bomo še zvišali prispevne stopnje, ne bo dobro. V primeru gospodarskega ohlajanja pa ta problem postane še toliko večji.

Kaj pomeni ponujena roka NSi-ja pri podpori nekaterih projektov vlade in njihov premik proti sredini? Je kaj večja možnost za sodelovanje v tej sredini, kjer se zdi, da je nekoliko gneče?
Ne vem – ko smo mi trdili, da smo sredina, so nam taisti očitali, da smo brez barve, vonja in okusa ter da ne vemo, kaj bi radi ter da je edino krščanska demokracija oziroma desnica tisto, kar lahko pelje naprej. Danes je to mnenje nekoliko drugačno in sredina vendarle ni tako slaba. A če se sam razglasiš za nekaj, to še ne pomeni, da to si. To ti morajo priznati najprej drugi. Bodi dovolj mojega komentarja na to temo.

V zdravstvu je veliko nakopičenih tem, a besede reforma se vsi izogibajo. Nihče pravzaprav ne ve, kaj naj bi ta reforma pomenila. Kdaj konkretno lahko pričakujemo spopad s čakalnimi vrstami in na kakšen način?
Dobro ste ugotovili, da nihče ne ve dobro, kaj naj bi reforma bila in kaj sploh hočemo doseči. Slovensko zdravstvo ni slabo. Tudi v primerjavi z drugimi državami imamo dobro delujoče zdravstvo. Imamo pa problem, ki ni le finančne narave. Od leta 2008 smo zmetali milijardo več denarja v zdravstvo. Čakalne vrste so tudi posledica organizacije. Narejen je bil pilotni projekt skrajšanja čakalnih vrst na ortopediji, ki je najbolj akutna. Pripravljajo se tudi ukrepi drugje, kjer so čakalne vrste nedopustne. Na najbolj akutnih se dogajajo premiki. Čakalne vrste bomo vedno imeli, nikoli jih ne bomo spravili na nič. Problem je bil tudi v tem, da na začetku sploh nismo imeli točnih podatkov o čakalnih vrstah.

Zdaj so?
Evidenca se izboljšuje. Spomnimo se, da na NIJZ-ju niso imeli natančnih podatkov, in ko je minister Šabeder prevzel vajeti, se je takoj lotil tega problema. Vmes pa smo gasili. Za aneksom dve smo gasili družinsko medicino, sprejele so se kompetence za medicinske sestre, ki so še predmet polemik, v teku je dialog s sindikatom zdravnikov Fides. Precej je torej tudi gašenja, to smo dobili na mizi. Problemi v zdravstvu niso od lanskega 13. septembra. Prav tako kot plače v javnem sektorju ipd.

NSi vam predvsem pri zdravstvu ponuja roko za sodelovanje. Z Levico pa ima ta stranka zelo različna stališča. Ali se da tako prehajati po pomoč k enemu in drugemu? Če vprašam drugače – pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju ste rekli, da je situacijo treba gledati kot celoto in obljubili davčno razbremenitev najbogatejših. To so obljube na različne strani, ki so nekoliko kontradiktorne, ali ne?
To niso obljube na različne stvari, to je tisto, kar ljudje potrebujejo oziroma kar potrebuje država. Študija OECD-ja jasno govori, da je delo preveč obremenjeno, davek na dobiček pa je nižji kot drugje. To so samo ugotovitve. Glede ponujanja roke NSi-ja … Imeli smo že podpisano polnopravno sodelovanje v vladi. Tako da je očitno to ponujanje roke neki izhod zaradi dogodkov pred enim letom.

Začela sva z razrešitvijo gospoda Kralja. Rekli ste, da se bo treba na novo pogovoriti o načinu kadrovanja. Kaj pomeni ta novi način razmišljanja? Ali to pomeni, da se ne bo več klicalo nadzornikov, koga nastaviti ali odstaviti?
Predvsem bi radi od nadzornikov in vseh vodilnih v gospodarskih družbah v državni lasti videli rezultate. Ne le tega, kje bo kdo sedel, kdo je naš, kdo je vaš, kdo misli tako, kdo misli drugače. Podjetja v državni lasti morajo kazati rezultate. Kjer pa ni tako, je treba kaj spremeniti

Kadrovski števec se je precej vrtel v prvem letu vaše vlade: SDH, Telekom, Energetika.
Vsak minister želi postaviti na področje, ki ga pokriva, takšne ljudi, ki jim lahko zaupa. Pri nas imamo paradoksalno situacijo. V družbah, ki so v državni lasti, naj bi država bila modro tiho in naj bi samo gledala, kako se nekateri obnašajo, kot da je vse njihovo. Veste, nič ni njihovo, tako kot tudi prostor, kjer sediva, ni moj. Ta pisarna ni moja, vlada ni moja. Vse je začasno. Ko se bodo ljudje odločili, da smo za na smetišče zgodovine, bomo šli na smetišče zgodovine in nihče ne bo nesel nič s seboj. V državnih firmah se pa nekateri obnašajo, kot da bodo vse nesli s seboj, kot da je njihovo. Predstavljajva si, koliko časa povprečen državljan dela. Izračunajte, koliko časa bi povprečen državljan delal za milijon evrov.

Glede infrastrukturne ministrice Alenke Bratušek in družbe SODO – zagotovo ste si podrobneje ogledali primer. Mislite, da je posegla v odprt razpis in bi morala za to nositi politično odgovornost?
Tukaj imamo besedo proti besedi. Predsednica nadzornega sveta pravi tako, član nadzornega sveta pravi drugače, ministrica pa zatrjuje, da želi imeti pregled nad tem, kaj se dogaja pod njenim resorjem.

In kakšen je vaš vtis? Kdo ima prav?
Ker v zadevi nisem zraven od začetka, težko sodim. Nisem ne sodišče, ne tožilec, ne policija. Če je kaj nezakonito, potem pričakujem, da bodo organi reagirali in nam bodo nedvoumno povedali, ali je kaj narobe ali ne. V pogovoru mi je ministrica zatrdila, da je vse tako, kot mora biti. Gradivo za vlado je bilo usklajeno z zakonodajno pravno službo, tako kot vsako gradivo, ki gre na vlado. Za zdaj naj ostane pri tem.

Katere so lovke, ki jih želi rezati v energetiki? Vtis v javnosti je, da ko eno lovko odrežemo, zraste pet novih. Kdo so te lovke, katera podjetja?
To morate vprašati ministrico.

Ampak zagotovo vam je povedala. Ali je niste vprašali – o kom in o čem govori?
Konkretno o lovkah nisva govorila, govorila sva le o postopku spremembe vodstva družbe SODO oziroma nadzornega sveta.

Katera podjetja pa ste imeli v mislih, ko ste rekli, da nekateri mislijo, da je vse njihovo?
Tisti že zase vedo, kdo so. Brez jasnih in nedvoumnih papirjev in dokazov ne želim špekulirati, ker to ne bi bilo dobro ne za državo ne za nikogar. Verjamem pa, da bo prišel čas, ko se bodo zadeve tudi spremenile.

Kar nekaj očitkov pravnikov in ekonomistov leti na dopisne seje. Ne gre za nova pravila v vaši vladi, tako se dopisne seje vodijo že dlje časa. Minister, ki ne glasuje, pomeni, da je bil za. Glasuješ torej le, če si proti. Bi bilo treba ta pravilnik spremeniti?
Lahko ga spremenimo, a ne vem, ali bo to prineslo bistvene razlike. Bistvo je, da mora biti gradivo pripravljeno tako, da minister zanj odgovarja, da zanj roko v ogenj. Seveda ne more nihče pričakovati, da se bo celotna vlada, npr. minister za Slovence v zamejstvu in po svetu poglabljal v gradivo ministra za notranje zadeve ali obratno. Vsak minister odgovarja sam za svoje gradivo, ki ga potem sprejme tudi vlada.

Zadovoljni ste z resorjem, ki ga je dobil slovenski kandidat za komisarja v EU-ju gospod Janez Lenarčič. Kaj pa pravite na kritike zunanje politike, da bi, če bi bili bolj aktivni, lahko bili večji igralec v EU-ju? Tako bi imeli tudi glede arbitraže več zagovornikov, da je treba sodbo izvršiti.
Na slovenski politični prostor sem vstopil pred enim letom, ko je prisegla naša vlada. Zunanja politika je tako kot v šoli matematika – se gradi in ni od danes na jutri. Stanje zunanje politike smo prevzeli takšno, kakršno je bilo. Z resorjem kandidata za komisarja Janeza Lenarčiča sem zelo zadovoljen, ker Slovenija na tem področju prednjači, vedno je bila solidarna, sistem zaščite in reševanja pri nas je tak, da se drugi učijo od nas. Slovenija ima mnogo izkušenj na humanitarnem področju, resor pa razpolaga tudi z visokimi sredstvi.

Glede na to, da so krize kot posledice naravnih katastrof ali konfliktov postale zvezda stalnica, mislim, da je naš resor zelo dober, če ga bomo znali izkoristiti. Kritikom pa odgovarjam: nekateri so imeli svoj čas in niso nič naredili, drugi bi radi bili pametni in nekaj naredili, a nimajo priložnosti, tretji so realni in ocenijo stvari take, kot so. Ker mi to vedno mečejo naprej, bom uporabil gledališki citat: "Velikih in majhnih vlog ni, so samo veliki in majhni igralci." Prizadeval si bom, da bo slovenska zunanja politika bolj aktivna. Mislim, da smo z načinom, s katerim smo izpeljali imenovanje komisarja, pokazali Evropi, da znamo. Ne tako kot pred petimi leti, ko smo poslali tri kandidate. Zdaj smo to izpeljali operativno, naš kandidat pa je dober.

Kakšni so odnosi v koaliciji, v razmerju petih strank? Ali se bo kaj spremenilo, ko bo stranka SMC oktobra dobila novo vodstvo, predvidoma gospodarskega ministra Zdravka Počivalška?
Koalicija, ta izraz se velikokrat uporablja tudi za vlado, mešajo se pojmi. Sam kot predsednik vlade ne gledam na ministre kot predstavnike posameznih strank, ampak kot na tiste, ki morajo v svojih resorjih opravljati svoje delo. Dogajanja v SMC-ju ne želim komentirati, ker je vsaka stranka zase suverena. Če bo na kongresu izvoljen Zdravko Počivalšek, pričakujem še naprej tako korektno sodelovanje, kot sva ga imela doslej. In verjamem, da to ne bo spremenilo razmerij.

Torej, ne verjamete ugibanjem, da bi lahko odpeljal stranko SMC iz vlade in se pridružil drugemu polu?
Kot ste rekli, so to ugibanja. Vsak se odloča po svoje, nikogar ne morem prisiliti, da vztraja z nami v tej vladi. Verjamem pa, da gospod Počivalšek v svojem resorju vidi še vse naloge, ki so pred njim. In če jih želi izpeljati, jih lahko izpelje v vladi. In če bo ta vlada delovala naprej, se bo lahko to naredilo.

Področje dolgotrajne oskrbe. Številne vlade so ga skušale rešiti. V teh dneh računsko sodišče pripravlja revizijsko poročilo o tem, koliko časa nismo zgradili nobenega doma za ostarele. Kdo viša cene v domovih? To je ena od tem, ki ste jih v pogajanjih za sestavljanje koalicije izpostavili.
Dejstvo je, da smo imeli od leta 2014 do 2018 obdobje konjunkture, da je bila takrat tudi gospodarska slika drugačna. Zdaj že zaznavamo znake ohlajanja. Daleč od tega, da bi delali paniko, naše gospodarska rast bo še vedno skoraj dvakrat večja, kot je povprečje v evroobmočju, pa vendarle to pomeni, da bo naš proračun precej obremenjen in da bodo projekti, ki bodo terjali višja proračunska sredstva, imeli težave. Dolgotrajna oskrba je projekt, ki ga bomo morali izpeljati na dolgi rok, ker se nam sicer kot družbi slabo piše.

Naša struktura proračuna je izrazito neugodna, tudi zaradi demografskih gibanj. Zakon o dolgotrajni oskrbi bo moral biti sprejet v prihodnosti. Glede na to, da smo raznorodna koalicija in imamo še pogodbenega partnerja, pričakujem več težav pri usklajevanju.

Mislite med strankama SAB in SD?
Tako je, saj veste, vsaka stranka vidi zadeve po svoje. Potem so tukaj še zunanji partnerji in uskladiti vsako stvar je kar težko. O tem zakonu se govori že kakšnih 15 let, zato težko dam zdaj za to mizo obljubo, da bo to takoj sprejeto, ker poznam realno stanje. Si bomo pa prizadevali, da bi bilo sprejeto.

Sva pri financiranju javnega programa zasebnih osnovnih šol. Zadnji predlog ministra Pikala ni preživel v državnem zboru. Kakšno rešitev zagovarjate kot predsednik vlade in kot predsednik LMŠ-ja?
LMŠ je dal to vprašanje ponovno na odbor, da bi našli kompromisni predlog. 100-odstotno financiranje obvezne vsebine in pa kompromisno 25 odstotkov dodatne oziroma tiste dejavnosti, ki ni obvezna. Ta kompromisni predlog ni bil sprejet, večine za noben predlog ni bilo, potem pa je ta zakon padel. Nekateri so za 100 : 0, desna stran je za 100 : 100, se pravi 100-odstotno obvezni program in 100-odstotno dodatni program. Mi smo predlagali kompromis, a žal ni bil sprejet.

To pomeni, da bo odločba ustavnega sodišča ostala neuresničena?
Mogoče bi moralo kar ustavno sodišče samo povedati, kako naj se ta zadeva reši, ker očitno je v naši družbi kar velik problem doseči konsenz glede šolstva. Moramo si prizadevati za to, da bi bila ustavna odločba upoštevana in da bi končno to zadevo dali z mize. Upal sem, da bo to sprejeto zdaj, a ni bilo. Čaka nas drugi poskus.

Torej ne gre za količino denarja, ampak ideološke poglede. Drži?
Seveda, taka vprašanja so v Sloveniji vedno ideološka. Sam se poskušam ideološkim temam čim bolj izogibati in verjamem, da bo ta odločba v prihodnje uresničena.

Vam je žal za katero od menjav v ministrski ekipi? V prvem letu jih je bilo kar nekaj.
Nikoli v življenju se ne oziram preveč nazaj, za kaj mi je žal. Če začneš razmišljati o tem, si v krču in ne moreš delati naprej. Vsako odločitev sem sprejel po tehtnem razmisleku. Mogoče bi danes kakšno stvar naredil drugače, ampak ...

Katero?
Ni pomembno. Veliko je takih odločitev v moji 10-letni, najprej lokalni, potem državni politični karieri. Preteklosti se ne da spreminjati, treba je živeti v sedanjosti in gledati v prihodnost.

Ko je zaradi sendviča odstopil poslanec Darij Krajčič, so vam nekateri očitali, da ste previsoko dvignili letvico. Zdaj se vsaka morebitna menjava primerja s Krajčičem, češ on je moral oditi zaradi sendviča.
To je mešanje hrušk in jabolk. Treba je iti od primera do primera, pri čemer skušam gledati s svojega vidika, s svojimi očmi – mislim, da je bilo takrat ravnanje pravilno. A zdaj to nekateri skušajo izkoristiti za vsako malenkost ali za vsako stvar, ki nima nobene povezave s tem. Kdaj bo predsednik vlade reagiral, kdaj bo nekoga odstavil ...

Nazadnje pri Alenki Bratušek.
Pri tem ne gre za enak primer. Gradivo je bilo usklajeno z vladno službo za zakonodajo itn. Ne gre kar na prvo žogo. Moja lastnost je – in upam, da jo bom ohranil – da ne gledam stvari na prvo žogo.

Kaj pa zamenjava generalnega sekretarja LMŠ-ja? Imate že novo ime?
Imena še nimam, priznam, ker želim najti človeka, ki bo zadostil kriterijem. To je kar odgovorna funkcija in treba bo najti ustrezen kader. Želim si, da bi bilo to čim prej, da ljudje ne bi rekli, da smo to naredili samo "pro forma", dejansko pa ne. A treba je zadeve premisliti in se ne zaleteti na prvo žogo.

Kdaj bo znano, ali boste vezali zaupnico na proračun?
To se bom odločil v predvidenih rokih.

Če bi bilo treba v kratkem razpisati predčasne volitve, po mnenju nekaterih nimamo ustavnopravno tesnega zakona. Za kakšne spremembe se zavzemate? Naj volilni okraji ostanejo, naj se ukinejo, naj se uveljavi prednostni glas?
Naša stranka je že v predvolilnem času največ od vseh strank namenila temu področju. Mi se zavzemamo za ukinitev okrajev z relativnim preferenčnim glasom. Samo volilne enote in relativni preferenčni glas, to bi bilo po mojem mnenju najbolj optimalno. Vsi ne bodo zadovoljni, nikoli se ne da z nekim zakonom upoštevati vseh. Ampak mislim, da novo risanje okrajev ni možno, ker bodo kandidati gledali predvsem nase, kje imajo večjo izvoljivost.

Veliko je govora o tem, da je svetovalec za nacionalno varnost, gospod Damir Črnčec, svetovalec tudi za druge zadeve. Kdo vam največ svetuje?
V kabinetu imam veliko svetovalcev oziroma državnih sekretarjev. Vsak mi svetuje s svojega področja, a ni napak, če kdo da tudi pripombo na kakšno drugo področje. Poslušam vse, ker je to tudi moj cilj. Dolžen sem poslušati vse, da se na koncu odločim po svoje. Tudi svetovalci niso vedno zadovoljni z mojimi odločitvami. Predsednik je na koncu tisti, ki se odloči za varianto, takšno in drugačno. Spoštujem pa vse, ki so v mojem kabinetu, vse svetovalce, od državnih sekretarjev do nižjih svetovalcev, in jim ob tem letu vlade izrekam vso pohvalo in zahvalo za vse, kar so naredili v tem letu.

Koga pripustite k pisanju govorov? So precej motivacijski, javnost jih dobro sprejema. Očitno je, da jih govorite na pamet. Kdo vam jih pomaga pisati?
Kadar govor berem, to so redke priložnosti, ga napišem sam. Kadar govorim na pamet, mi ga pa seveda nihče ne more napisati.

Gospod predsednik, hvala za pogovor. Želim vam uspešno delo v drugem letu vašega mandata.
Hvala tudi vam.