V sedmi epizodi druge sezone podkasta o politiki Umetnost možnega se pogovarjamo z novinarjem in komentatorjem Dnevnika Zoranom Potičem. Foto: Radio Slovenija
V sedmi epizodi druge sezone podkasta o politiki Umetnost možnega se pogovarjamo z novinarjem in komentatorjem Dnevnika Zoranom Potičem. Foto: Radio Slovenija

Največje presenečenje so v politiki sprožile najnovejše meritve javnega mnenja Mediane in Ninamedie, ki so jih v zadnjih tednih objavili vsi osrednji slovenski mediji, kar je sprožilo nove špekulacije in ugibanja. Kaj nam pravzaprav pripovedujejo odstotki podpore strankam? Kako lahko razumemo visoke štartne številke novih ali celo še neobstoječih strank?

Tokratni gost podkasta o politiki Umetnost možnega je komentator časopisa Dnevnik Zoran Potič, ki opozarja, da ta hip na temelju anket še zdaleč ne moremo sklepati, kdo bo zmagovalec in kdo poraženec prihodnjih volitev. Jasni pa so trendi in ti napovedujejo neusmiljen predvolilni boj. "Kot je dejal predsednik vlade, pred nami je nekaj kratkih mesecev do volitev. Ljudje se po moji oceni še niso ovedeli, da prihaja čas volitev," začne svoj razmislek kolega Potič.

Skrivnosti predvolilnih anket – Zoran Potič

V teh zaostrenih razmerah, kot je čas epidemije in ekonomskih turbulenc, je čas opredeljevanja, ne pa iskanja sreče in plesanja kola vseh skupaj. To je značilnost totalitarne družbe

Zoran Potič, Dnevnik

Politična razmerja se lahko hitro spremenijo

"Prvi trenutek se je zgodil z napovedjo predsednika republike, da bodo parlamentarne volitve 24. aprila. Ta poskus razelektritve prostora je bil hkrati prvi sunek, ko so se ljudje morda malenkost začeli opredeljevati," nadaljuje Potič. "Predtem iz anket ni bilo mogoče veliko razbrati, položaji so bili precej statični. Po odstopu Marjana Šarca se je začela pot drsenja LMŠ-ja do današnjih številk, ki so relativno nizke. Videl se je zelo jasen trend padanja LMŠ-ja, na drugi strani pa se je močno okrepil SDS, tudi podpora vladi je bila relativno visoka." V nadaljevanju pa je v premem sorazmerju ob spotikanju z epidemijo tudi podpora SDS-u začela padati. Na drugi strani so se preostale stranke KUL-a okrepile.

"A ta razmerja se lahko hitro spremenijo," poudari Potič, "zlasti utegne biti razplet odvisen tudi od novih igralcev."

Sorodna novica Prestopi in povezovanja – razporejanje človeških virov pred volitvami

Brez ideologije za boljši jutri?

Vse nove stranke ali iniciative pa se skušajo predstaviti javnosti onkraj ideologij – kot neideološke stranke. Presenetljivo je tudi to, da se novi akterji tudi nočejo opredeljevati za aktualno vlado ali proti njej, ne glede na to, da ima vlada rekordno nizko podporo, zato Potič poudari: "V teh zaostrenih razmerah, kot je čas epidemije in ekonomskih turbulenc, je čas opredeljevanja, ne pa iskanja sreče in plesanja kola vseh skupaj. To je značilnost totalitarne družbe."

Potič še pojasni, da se je pri križanju podatkov v raziskavi Novi obrazi Ninamedie pokazalo, da so na čistini ostali volivci SMC-ja, DeSUS-a in tudi nekaj volivcev LMŠ-ja – vsi ti bi lahko glasovali za novo stranko, ki bi nastala morebiti okrog Roberta Goloba. "Gre torej za aktivne volivce, ki iščejo novo ponudbo, in ne za neopredeljene ali take, ki ne hodijo na volitve. Zato mislim, da utegnejo imeti neideološke stranke, kot Naša dežela, težavo, ker teh ne nagovarjajo," meni sogovornik.

Kam bodo šli zmagovalci referenduma o vodah?

Raziskava Mediane je tudi nakazala, da utegnejo nekatere nove stranke, denimo Povežimo Slovenijo in Naša dežela, krasti glasove SDS-u. A Potič je do tega skeptičen, ker ima SDS najčvrstejšo volilno bazo in je po vseh raziskavah še zmeraj trdno na prvem mestu. Vprašanje tudi ostaja, ali bodo šli na volitve tisti volivci, ki so odločili referendum o vodah. "Ključno vprašanje je, ali se bo zgodil odziv tega volilnega telesa. In tudi, kam bo to zanihalo," še razmišlja kolega z Dnevnika.