Glede vzdušja na Brdu pri Kranju je Vučić dejal, da je bilo to, kljub številnim razlikam v stališčih in zahtevnejšemu položaju, boljše kot lani.

V pogovoru z novinarji na Brdu pri Kranju je Vučić med drugim dejal še, da prebivalci Srbije večinsko nasprotujejo vstopu v Evropsko unijo, pri čemer je ravno Kosovo navedel kot enega izmed ključnih razlogov za takšno javno razpoloženje.

Kot je dejal, imajo trenutno vsi "polna usta" teritorialne integritete Ukrajine, medtem ko je bila srbska teritorialna integriteta "povožena". Kot je pojasnil, "ljudje v Srbiji te hinavščine ne morejo sprejeti", a dodal, da upa, da bodo v prihodnje ljudje znali prepoznati interes države in ga ločiti od čustev.

Na poizvedovanja novinarjev glede njegove nedavne izjave, ko je po srečanju s Pahorjem v Beogradu na vprašanje o morebitni vpeljavi sankcij proti Rusiji odgovoril, da tega ne more storiti, ko pa Rusija – v nasprotju s Slovenijo – ni kršila ozemeljske celovitosti Srbije, je Vučić dejal, da je šlo za retorični odgovor.

"Ne nas siliti, da vriskamo od sreče, da skačemo v nebo, ker je nekdo priznal Kosovo," je pripomnil Vučić in dodal, da je vse ostalo odlično, kar se tiče odnosov s Slovenijo, ki jih je označil za prijateljske. Pri tem je še poudaril, da trgovinska izmenjava med državama narašča.

Voditelji pozvali k dodelitvi statusa kandidatke za članstvo v EU-ju BiH-u

Poleg sogostiteljev, predsednikov Slovenije in Hrvaške, Boruta Pahorja in Zorana Milanovića, so na Brdo prišli še predsednik Albanije Bajram Begaj, trije člani predsedstva BiH-a Željko Komšić, Milorad Dodik in Šefik Džaferović, predsednik Črne gore Milo Đukanović, kosovska predsednica Vjosa Osmani, predsednik Severne Makedonije Stevo Pendarovski in srbski predsednik Aleksandar Vučić.

Čeprav se je srečanje končalo brez sklepne deklaracije, ga je predsednik Pahor označil za uspešnega. Dejal je, da je zadovoljen in celo srečen, da so se v teh zahtevnih okoliščinah sploh sešli in sprejeli šest sklepov.

Sprejetju sklepne izjave so se po Pahorjevih besedah odrekli že med pripravami na srečanje, ko se je pokazalo, da soglasja ni mogoče doseči.

Razlog naj bi bilo nestrinjanje glede želje hrvaške strani, da se v izjavi omeni konstitutivnost vseh treh narodov v BiH-u. V ozadju je volilna zakonodaja, spremembo katere zahtevajo Hrvati v BiH-u, bošnjaška stran pa je ne podpira.

Član predsedstva BiH-a Džaferović je v ločeni izjavi po srečanju dejal, da je volilna zakonodaja notranja zadeva BiH-a, proces Brdo-Brioni pa ni forum, ki bi se ukvarjal z notranjimi zadevami držav.

Voditelji so EU pozvali k dodelitvi statusa kandidatke za članstvo Bosni in Hercegovini do konca leta. Džaferović je to pozdravil in zatrdil, da je država enotna v želji po vstopu v EU.

Medtem je bil hrvaški predsednik Milanović na novinarski konferenci znova zelo kritičen do Unije, ki je na junijskem vrhu status kandidatke dodelila Ukrajini, ne pa tudi BiH-u. Po njegovih besedah organizacija, ki tako vodi svojo zunanjo politiko, ni na pravi poti. Pahor je medtem opozoril, da je dodelitev statusa kandidatke BiH-u, četudi le simbolična, ključno geopolitično vprašanje.

Na vrhu je bil sprejet tudi poziv, naj EU do konca leta za vse države v regiji uvede brezvizumski režim. Edina država v regiji, katere državljani za vstop v EU še potrebujejo vizum, je Kosovo.

Kosovska predsednica Osmani je izrazila pričakovanje, da se bo to res zgodilo in bo popravljena krivica, ki se godi kosovskemu narodu. Napovedala je, da bo Kosovo vložilo tudi prošnjo za dodelitev statusa kandidatke za EU.

Voditelji so EU pozvali še, naj Zahodnemu Balkanu stoji ob strani pri blaženju posledic ekonomske in energetske krize. Strinjali so se tudi, da je širitev EU-ja ključna za stabilnost Zahodnega Balkana in je bolj kot kadar koli geopolitično vprašanje. Potrdili so tudi skupno zavezanost dialogu kot edinemu načinu za premagovanje razlik.

Že v nedeljo zvečer je Pahor za udeležence v Ljubljani priredil večerjo. Te se zaradi obiska v Združenih arabskih emiratih ni udeležil srbski predsednik.

Srečanja v okviru pobude, ki jo je leta 2010 s tedanjo hrvaško premierko Jadranko Kosor sprožil Pahor, takrat še kot predsednik slovenske vlade, so od leta 2013 potekala vsako leto, največ pa jih je bilo v Sloveniji.

Namen procesa Brdo-Brioni je pospešiti vključevanje držav Zahodnega Balkana v evroatlantske integracije. Med državami v regiji Kosovo in BiH še nimata statusa kandidatke za članstvo v EU-ju, Srbija in Črna gora sta pri pogajanjih o vstopu v EU najdlje, medtem ko sta Severna Makedonija in Albanija pristopna pogajanja začeli letos poleti.