Tone Kralj, Matija Gubec, Trg Matije Gubca, Krško. Foto: GBJ
Tone Kralj, Matija Gubec, Trg Matije Gubca, Krško. Foto: GBJ

V Kulturnem domu Krško so začeli prvo dejanje celoletnega medinstitucionalnega projekta, posvečenega 450-letnici velikega hrvaško-slovenskega kmečkega upora. Na razstavi Upor 1573–2023 predstavljajo likovna dela, na katerih so pomembno zgodovinsko poglavje obravnavali slovenski in hrvaški umetniki. Prihodnje dni bodo razstave in druge prireditve sledile še v Kostanjevici na Krki, Brežicah in drugje.

V sredo, 8. februarja 2023, ob 11. uri bodo v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki odprli razstavo Upor/Buna/Revolt 1573-2023, ki bo na ogled postavila umetniška dela moderne in sodobne umetnosti na temo kmečkega upora.

Razstavo v Krškem so ob sodelovanju preostalih projektnih partnerjev pripravili s kostanjeviško Galerijo Božidar Jakac. Pravzaprav gre za del razstave z likovnimi deli slovenskih in hrvaških umetnikov na temo enega od petih največjih uporov kmečkega prebivalstva na Slovenskem, ki so nastala v zadnjih dveh stoletjih, pravi kustos Miha Colner.

Drugi del razstave bodo na kulturni praznik odprli prav v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Na ploščadi krškega kulturnega doma z monumentalnim kipom Matije Gubca kiparja Toneta Kralja pa bodo še na ulični razstavi v prihodnjih dneh predstavili pomembnejše javne plastike, izdelane na temo tega upora.

Vasilije Jordan, Kervave kronike glas, 1973, sitotisk, papir, inv. št. GG 2018. Foto: Iz zbirke GBJ
Vasilije Jordan, Kervave kronike glas, 1973, sitotisk, papir, inv. št. GG 2018. Foto: Iz zbirke GBJ
France Mihelič, Kervave kronike glas, 1973, sitotisk, papir, inv. št. GG 2024. Foto: Iz zbirke GBJ
France Mihelič, Kervave kronike glas, 1973, sitotisk, papir, inv. št. GG 2024. Foto: Iz zbirke GBJ

Ob razstavah bodo partnerji pripravili tudi strokovna predavanja, pedagoške delavnice, vodstva po krajih kmečkega upora in projekcijo filma Anno domini 1573 Vatroslava Mimice. Izšla bo skupna publikacija, v načrtu pa je tudi strokovna ekskurzija.

Do najburnejšega dne kmečkega upora, ki je bil eden najbolje organiziranih na območju, je prišlo v prvih dneh februarja leta 1573. Prav 3. februarja tega leta pa se je zgodil prvi oborožen spopad v Posavju. Tisti dan je več kot 2500 kmetov pod vodstvom uporniškega poveljnika Ilije Gregorića napadlo Brežice. Na slovenski strani sta nato potekali še bitki na Krškem polju in Kunšperškem polju, kmečko vojsko pa so dokončno porazili 9. februarja v bitki pri Stubici.

V času fevdalizma je do kmečkih uporov na območju, ki spada danes pod Slovenijo, zaradi nezadovoljstva z oblastjo, visokih dajatev in drugih oblik izžemanja predvsem kmečkega življa prihajalo v časovnem razponu 250 let. Za glavne veljajo koroški kmečki upor leta 1478 zaradi davkov in turških vpadov, slovenski kmečki upor leta 1515 zaradi graščinskih bremen in težav v kmečki trgovini, omenjeni slovensko-hrvaški upor med letoma 1572 in 1573 zaradi davkov in težav v kmečki trgovini, drugi slovenski upor leta 1635 in tolminski kmečki upor iz leta 1713 zaradi podobnih vzrokov.