Približno sedem kilometrov nad površjem se je na Vostoku odprla loputa in Gagarin se je katapultiral z ladje. Foto: EPA
Približno sedem kilometrov nad površjem se je na Vostoku odprla loputa in Gagarin se je katapultiral z ladje. Foto: EPA
Galileo Galilej
Inkvizicija ga je zaslišala.
Esej o tresavici
Esej o tresavici je James Parkinson izdal leta 1817.
Transvaal
Britanci so ga anektirali leta 1877.
Montserrat Caballe
Svetovno znana je postala leta 1965, ko je nastopila namesto Marilyn Horne na glavnem odru newyorškega Carnegie Halla v Donizettijevi Lucrezia Borgii. Foto: EPA
Terry Fox
Svoj tek je poimenoval Maraton upanja. Foto: Reuters
Potres v Posočju
Poškodovanih je bilo več kot 1.700 objektov.

je Jurij Aleksejevič Gagarin kot prvi atronavt obkrožil Zemljo.

Na kozmodromu Bajkonur sta se vesoljca Gagarin in German Titov, njegova rezerva, oblekla v oranžna vesoljska skafandra. Za izstrelitev je bila pripravljena nosilna raketa Vostok z vesoljsko ladjo Vostok.

Ob 9.07 po moskovskem času so vključili raketne motorje. Polet je potekal popolnoma samodejno. Vostok 1 je Zemljo obkrožil enkrat, in sicer v orbiti na višini med 169 in 315 kilometri. Približno sedem kilometrov nad površjem se je na Vostoku odprla loputa in Gagarin se je katapultiral z ladje. 108 minut po izstrelitvi je pristal v bližini Engla v Sovjetski zvezi.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 238 je rimski cesar Gordijan I. naredil samomor.

Leta 238 je bil dedič rimskega cesarstva Gordijan II. ubit v bitki.

Leta 352 je umrl 35. papež Rimskokatoliške cerkve, sveti Julij I.

Leta 1204 so bojevniki, ki so bili na četrtem križarskem pohodu, opustošili Konstantinopel.

Leta 1514 je umrl Donato Bramante, eden največjih gradbenikov italijanske zgodnje renesanse. Pod njegovim vodstvom leta 1505 so začeli graditi vatikansko palačo, leto pozneje pa tudi baziliko svetega Petra.

Leta 1577 se je rodil danski kralj Christian IV.

Leta 1606 je bila angleška zastava, kot jo poznamo danes, sprejeta kot nacionalni simbol. Poimenovali so jo Union Jack.

Leta 1633 je inkvizicija začela uradno zaslišanje Galilea Galileja.

Leta 1744 je bil v Kamniku rojen slovenski preroditelj in jezikoslovec Jurij Japelj, ki je začel izdajati nov prevod Svetega pisma.

Leta 1860 se je rodil tajski knez Vadžirananavarorasa.

Leta 1861 so konfederativne čete začele obstreljevati trdnjavo Fort Sumter v Južni Karolini, s čimer se je začela državljanska vojna v ZDA.

Leta 1877 je Velika Britanija anektirala Transvaal.

Leta 1884 se je rodil nemški biokemik, ki je bil za svoje delo nagrajen z Nobelovo nagrado za kemijo, Otto Meyerhof.

Leta 1902 se je rodil nizozemski premier Louis Beel.

Leta 1903 se je rodil nizozemski ekonomist in Nobelov nagrajenec Jan Tinbergen.

Leta 1912 je v Celovcu umrl slovenski književnik Jakob Sket. Urejal je časopis Kres, njegovo najbolj znano književno delo pa je povest iz turških časov Miklova Zala.

Leta 1915 je v kinematografe prišel film Charlieja Chaplina The Tramp.

Leta 1932 se je rodil šrilanški politik, ki so ga leta 2005 ubili, Lakšmanadirgamar.

Leta 1933 se je rodila znamenita španska sopranistka Maria de Montserrat Viviana Concepción Caballé i Folch, bolj znana kot Montserrat Caballé.

Leta 1937 je sir Frank Whittle v tovarni British Thomson-Houston v Rugbyju izvedel večje število testov na reaktivnem motorju, ki so ga pozneje vstavili v letalo.

Leta 1941 je nemška nacistična vojska prodrla v Beograd in ga naslednji dan zavzela.

Leta 1946 se je Sirija osamosvojila izpod francoske nadoblasti.

Leta 1955 so cepivo proti otroški paralizi, ki ga je razvil zdravnik Jonas Salk, razglasili za varno in učinkovito.

Leta 1961 je Bob Dylan prvič javno nastopil. Njegov glasbeni debi je bil v New Yorku.

Leta 1971 je umrl ruski fizik in Nobelov nagrajenec Igor Tamm.

Leta 1975 so brigade Rdečih Kmerov zavzele kamboški Phnom Penh.

Leta 1980 je Terry Fox začel svoj maraton čez Kanado, da bi zbral denar za raziskave o raku. Svoj tek je poimenoval Maraton upanja (Marathon of Hope). Tek je začel tako, da je svojo umetno nogo pomočil v Atlantski ocean pri mestu St. John's. Njegov cilj je bil, da bo to isto nogo pomočil tudi v Tihi ocean pri Vancouvru.

Leta 1980 je umrl liberijski predsednik William R. Tolbert mlajši.

Leta 1987 se je v Doverju v Angliji rodila Joscelyn Eve Stoker, bolj znana kot blues-, r & b- in soulpevka Joss Stone. Nastopala je z mnogimi znanimi imeni sveta glasbe (na odru se po navadi pojavi bosa) in prejela vrsto glasbenih priznanj, postala pa je tudi obraz modne kampanje oblačilnega giganta Gap.

Leta 1992 so v francoskem mestu Marne-la-Vallee odprli Euro Disneyland.

Leta 1993 se je Pete Sampras povzpel na prvo mesto teniške lestvice. Skupno je bil ameriški as, ki je osvojil 14 turnirjev za grand slam, na vrhu 286 tednov.

Leta 1994 je Canter & Siegel kot prvi prek interneta poslal reklamna sporočila, ki so jih označili kot e-slamo.

Leta 1996 so delnice podjetja Yahoo! prvič kotirale na borzi. Že prvi dan so prodali 2,6 milijona delnic, cena ene pa je bila 13 dolarjev.

Leta 1997 je umrl ameriški znanstvenik in Nobelov nagrajenec za medicino George Wald.

Leta 1998 je Posočje prizadel eden najhujših potresov v novejši zgodovini. Poškodovanih je bilo več kot 1.700 objektov. Žarišče je bilo v dolini Lepene, njegova moč pa je bila med sedmo in osmo stopnjo po evropski potresni lestvici.

Leta 2001 je mednarodna nogometna zveza po nekaj zapletih le priznala izid kvalifikacijske tekme za uvrstitev na svetovno prvenstvo leta 2002 med Avstralijo in Ameriško Samoo za nov svetovni rekord. Avstralci so zmagali z 31:0. Sprva ni bilo povsem jasno, ali so Avstralci dosegli 31 ali 32 golov.

Leta 2002 je Romario na tekmi brazilskega prvenstva dosegel 831. gol v karieri in se na večni lestvici strelcev izenačil z Zicom.

Leta 2007 je v 85. letu starosti umrl Kurt Vonnegut, cinični mož, ki je bil vzor vsej generaciji mlajših ameriških pisateljev.

Leta 2008 je judoistka Urška Žolnir osvojila bron na evropskem prvenstvu v Lizboni. V polfinalu je Slovenko ustavila Nemka Claudia Malzahn in Žolnirjevi je preostala borba za bron. Tam je bila boljša od Grkinje Iouliette Boukouvalove. Zmagala je Francozinja Lucie Decosse.

K. S.