Politična preračunljivost, seveda pa tudi vedno hujša zavedenost množic, sta v tridesetih letih 20. stoletja povzročili, da so knjigo v svojih pridigah citirali ali povzemali celo pridigarji luteranske cerkve, o njej pa so s precejšnjim navdušenjem pisala tudi glasila sindikatov. Verjeli so, da je Hitler v Mein Kampfu natančno lociral sovražnika, ki spodkopava nemško blaginjo. Foto:
Politična preračunljivost, seveda pa tudi vedno hujša zavedenost množic, sta v tridesetih letih 20. stoletja povzročili, da so knjigo v svojih pridigah citirali ali povzemali celo pridigarji luteranske cerkve, o njej pa so s precejšnjim navdušenjem pisala tudi glasila sindikatov. Verjeli so, da je Hitler v Mein Kampfu natančno lociral sovražnika, ki spodkopava nemško blaginjo. Foto:
Jakob Petelin Gallus
Gallus je velik del svojega ustvarjanja posvetil sakralni glasbi.
Von Reichenau je bil tudi skladatelj.
Francesco Petrarca
Francesco Petrarca je zadnja leta preživel v Padovi, s svojo hčerjo in njeno družino, kjer se je predajal tihi kontemplaciji.
Pele
Legendarni Pele. Foto: Reuters
Shaquille O'Neal
Shaquille O'Neal. Foto: Reuters

Mein Kampf je izšel v dveh delih. Prvi, ki ga je Hitler naslovil Eine Abrechnung (Obračun), je izšel 18. julija 1925, drugi (Die Nazionalsozialistische Bewegung) pa leta 1926.

Prve kritike niso bile nič kaj spodbudne, pravzaprav so bile kar žaljive. Po poročanju nemškega časopisa Der Spiegel je eden izmed kritikov knjigo preimenoval v Mein Krampf (Moj krč), časopis Frankfurter Zeitung pa je celo opozoril, da knjiga duhovno ni povsem nesporna. Čez nekaj let so pisci seveda 'udarili' povsem drugačno linijo. Po letu 1930 se je iz medijev razlegalo pravoverno hvaljenje Hitlerjevih programskih in avtobiografskih zapisov.

Prevladujoči ton knjige je antisemitizem, kot sovražnika človeške civilizacije pa je Hitler izpostavil tudi komunizem. Svojo propagando je v veliki meri zasnoval na spoznanjih Gustava Le Bona, ki je leta 1895 izdal knjigo o psihologiji množic.


Leta 1591 je v Pragi umrl slovenski skladatelj Jakob Gallus Petelin, ki je ustvaril številne posvetne latinske zborovske madrigale, maše in motete.

Njegov Opus Musicum je nastajal od leta 1586 do leta njegove smrti. Prva tiskana Gallusova skladba je Undique flammatis na čast olomuškemu škofu Pawlowskemu. Kmalu potem, ko je prišel v Prago, je izdal svojo drugo zbirko Opus musicum. Prve tri knjige so izšle razmeroma hitro, četrta pa šele po nekaj letih. Rodil se je 31. julija 1550 v Ribnici.

Leta 1013 se je rodil nemški glasbeni teoretik, pesnik, skladatelj in učenjak Hermann von Reichenau.

Leta 1374 je umrl eden najvidnejših italijanskih pesnikov Francesco Petrarka.

Leta 1610 je umrl italijanski slikar Michelangelo Merisi, bolj znan kot Caravaggio.

Leta 1811 se je v Kalkuti rodil angleški pisatelj William Makepaece Thackeray, poleg Dickensa najpomembnješi predstavnik angleškega realizma in romanopisja viktorijanske dobe. Šolal se je v Cambridgeu, najprej se je ukvarjal s pravom, nato pa s karikaturo in časnikarstvom. Njegovo pripovedno delo obsega poleg parodij, humorističnih skic in esej od katerih je najpomembnejša Knjiga snobov, najbolj znano pa Semenj ničevosti.

Leta 1817 je umrla angleška pisateljica Jane Austen, avtorica romanov Emma, Prevzetnost in pristranost, Razsodnost in rahločutnost.

Leta 1821 se je rodila francoska mezzosopranistka in skladateljica Pauline Garcia-Viardot.

Leta 1863 se je rodil avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand.

Leta 1870 se je rodil slovenski skladatelj, pianist in glasbeni pedagog Josip Pavčič. Ustvaril je številne zborovske, posvetne in cerkvene skladbe, samospeve, klavirska dela in vrsto priljubljenih skladb na besedila Župančičevih otroških pesmi.

Leta 1897 se je rodil slovenski humoristični pisatelj Damir Feigel, ki je s številnimi kratkimi humoreskami in satirami zaznamoval svoje delo. Na Goriškem pa je deloval kot narodni in socialni delavec. Umrl je leta 1959.

Leta 1906 se je rodil ameriški dramatik in aktivist Clifford Odets.

Leta 1913 je umrl slovenski književni zgodovinar in indolog Karel Glaser.

Leta 1918 se je rodil južnoafriški politik, pravnik in borec za pravice temnopoltih, Nelson Rolihlahla Mandela, ki je leta 1993 prejel Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1933 se je rodil ruski pesnik Jevgenij Jevtušenko, čigar poezija je poststalinsko politično angažirana. Znana je njegova zbirka Nežnost in pesnitev Postaja Zima.

Leta 1949 je umrl češki skladatelj Vitezslav Novak.

Leta 1956 so Tito, Naser in Nehru podpisali Brionsko deklaracijo, ki namesto konfrontacije ponuja mir in sporazum.

Leta 1969 je posadka Apolla 11 začela priprave za pristanek na Luni.

Leta 1971 je Edson Arantes do Nascimento, bolj znan kot Pele, odigral svojo zadnjo tekmo za brazilsko reprezentanco.

Leta 1976 je 14-letna romunska telovadka Nadia Comaneci na olimpijskih igrah v Montrealu za nastop na dvovišinski bradlji prejela čisto desetko. To se je zgodilo prvič v gimnastični zgodovini. Do konca iger je zbrala sedem najvišjih skupnih ocen.

Leta 1982 se je v indijskem Jamšedpurju rodila mis sveta 2000 in igralka Prijanka Čopra. Danes je uspešna bollywoodska igralka.

Leta 1995 so v arheološkem najdišču Divje babe v dolini Idrijce našli trenutno najstarejšo neandertalsko piščal.

Leta 1996 je košarkarski zvezdnik Shaquille O'Neal je podpisal sedemletno pogodbo z Los Angeles Lakersi. Prejel je rekordnih 123 milijonov dolarjev. Shaq se je v Kalifornijo preselil iz Orlanda, leta 1995 je z magici igral v finalu Lige NBA. O'Neal je v Los Angelesu postal prava ikona. V letih 2000, 2001 in 2002 je bil najkoristnejši igralec finala, Jezerniki pa so se veselili treh naslovov zapored.

Leta 1998 je dopinškaafera na 85. kolesarski Dirki po Franciji, v katero se je zapletla ekipa Festine, dobila svoj epilog.