Nikoli konvencionalna, a svoj čas velika lepotica: Barbra Streisand. Foto:
Nikoli konvencionalna, a svoj čas velika lepotica: Barbra Streisand. Foto:
El Inca
El Inca je bil španski letopisec.
Alberto Tomba in Jure Košir
Jure Košir je ob slovesu priredil odmevno tekmo legend, na kateri je bil tudi Alberto Tomba. Foto: RTV SLO
Marko Milič
Marko Milič je bil med najbolj zaslužnimi za to, da je bila Olimpija tretja v Evropi. Med drugim je že na začetku tekme proti Asvelu s silovitim zabijanjem razbil tablo. Foto: RTV SLO

V svoji bogati karieri je prejela številna priznanja, med njimi dva oskarja, pet emmyjev, častnega tonyja in osem zlatih globusov. Trenutno v ZDA velja za najbolje prodajano izvajalko vseh časov, saj je samo v domovini prodala že 72 milijonov albumov.

Njeni najbolj znani filmi so Hello, Dolly!, Zvezda je rojena in Yentl, zelo uspešen pa je bil tudi Princ plime (ki je bil nominiran za celo vrsto oskarjev, ne pa za najboljšo režijo). Leta 2004 se je po osemletnem premoru k filmu vrnila s komedijo Njeni tastari, v kateri so ji družbo delali Dustin Hoffman, Ben Stiller in Robert De Niro.

V glasbeni svet se je leta 2005 vrnila z albumom Guilty Pleasures, ki je pomenil ponovno glasbeno sodelovanje z Barryjem Gibbom, producentom, s katerim je že pred 25 leti posnela multiplatinasti album Guilty.


Leta 1184 pr. n. št. so Grki vdrli v Trojo s pomočjo trojanskega konja.

Leta 1342 je umrl papež Benedikt XII., s pravim imenom Jacques Fournier. Vladal je v Avignonu. Rodil se je leta 1285, papež pa je postal leta 1334.

Leta 1616 je umrl španski letopisec Garcilaso de la Vega, bolj znan kot El Inca.

Leta 1704 je začel izhajati prvi ameriški časopis The Boston Letter.

Leta 1731 je umrl angleški romanopisec Daniel Defoe. Njegovo najbolj znano delo je Robinson Crusoe.

Leta 1742 je francoski stotnik Rouget de Lisle v Strasbourgu zložil vojno pesem renske armade. Še istega leta se je preimenovala v marseljezo. To ime je dobila, potem ko so jo peli marsejski prostovoljci, ki so korakali proti Parizu.

Leta 1845 se je rodil švicarski pisatelj in Nobelov nagrajenec Carl Spitteler.

Leta 1866 je umrl slovenski slikar Josip Tominc. Proslavil se je s portreti, ki jih odlikuje psihološki realizem.

Leta 1898 je Španija napovedala vojno ZDA.

Leta 1915 se je z aretacijami armenskih intelektualcev v turških mestih uradno začel armenski genocid.

Leta 1916 se je v Dublinu začel eden največji uporov Ircev proti Britancem, imenovan velikonočni upor.

Leta 1920 je policija med stavko železničarjev v Ljubljani ubila 14 ljudi, 30 pa jih je ranila.

Leta 1927 se je rodil novozelandski kemik in Nobelov nagrajenec Alan MacDiarmid.

Leta 1932 so na volitvah v Nemčiji v Prusiji, na Bavarskem, v Wurtenbergu in Hamburgu zmagali nacisti.

Leta 1934 se je rodila ameriška igralka in pisateljica Shirley MacLaine.

Leta 1936 se je rodila angleško-ameriška igralka Jill Ireland.

Leta 1942 se je rodila ameriška pevka in igralka Barbra Streisand.

Leta 1952 se je rodil francoski modni oblikovalec Jean-Paul Gaultier.

Leta 1953 je angleška kraljica Elizabeta II. povzdignila Winstona Churchilla v viteza.

Leta 1960 je umrl nemški fizik in Nobelov nagrajenec Max von Laue.

Leta 1964 je umrl nemški bakteriolog in Nobelov nagrajenec Gerhard Domagk. Nemec je nagrado zavrnil.

Leta 1972 se je rodil alpski smučar Jure Košir, ki je končal kariero leta 2006. Košir je trikrat zmagal na slalomskih tekmah za svetovni pokal (Madonna di Campiglio 1993, Kranjska Gora 1999 in Kitzbühel 1999), leta 1994 pa osvojil bronasto medaljo na olimpijskih igrah v Lillehammerju.

Leta 1982 je v angleškem mestu Harrogate potekalo 27. tekmovanje za Evrovizijo, na katerem je zmagala Nicole, ki je zmago odnesla v Nemčijo. Zapela je pesem Ein bißchen Frieden (Le malo miru).

Leta 1983 je v Himalaji pod plazom umrl nepozaben alpinist Nejc Zaplotnik (rojen leta 1952). Njegova knjiga Pot velja za biblijo alpinizma in bi jo moral poznati in prebrati vsak, ki hodi v hribe.

Leta 1990 je bil škotski otok Gruinard po 48 letih karantene tudi uradno razglašen za območje brez vraničnega prisada (antraksa).

Leta 1995 so izdelali še zadnji avtomobil znamke Chevrolet corvette ZR-1.

Leta 1997 je Smelt Olimpija na turnirju Final four v Rimu po zmagi proti Asvelu s 86:79 (54:35) osvojila tretje mesto. Najboljši strelec je bil Marko Milič s 17 točkami. Olympiakos je prvič postal evropski košarkarski prvak. V dvorani Palaeur je v finalu s 73:58 premagal Barcelono. Najkoristnejši igralec zaključnega turnirja David Rivers je dosegel 26 točk.

Leta 2004 je v svoji manhattanski rezidenci umrla ameriška kozmetičarka madžarsko-judovskega rodu Josephine Esther Mentzer, bolj znana kot Estée Lauder.

Leta 2004 so rokometaši Celja Pivovarne Laško poskrbeli za največji uspeh slovenskega ekipnega športa in postali zmagovalci Lige prvakov.

Leta 2005 je umrl nekdanji izraelski predsednik Ezer Weizman.

Leta 2005 je bil kardinal Joseph Ratzinger tudi uradno posvečen za 265. papeža Rimskokatoliške cerkve. Ob inavguraciji je prevzel ime Benedikt XVI. Po osmih letih pontifikata se je odločil, da se zaradi šibkega zdravja umakne in odstopi z mesta poglavarja Rimokatoliške cerkve.