Državljanska lista Gregorja Viranta, stranka, ki je nastala tik pred decembrskimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami in na njih dobila osem poslanskih sedežev, se zdaj počasi utrjuje v strankarskem življenju. Na izrednem kongresu bodo volili predsednika in spremenili ime. Čeprav jim je javnomnenjska podpora občutno padla v času iskanja nove koalicije, ko so bili jeziček na tehnici in se odločili za desno koalicijo, po besedah predsednika stranke Gregorja Viranta delajo s polno paro in zaznavajo rast podpore.

Pred vami je kongres stranke. Boste ostali predsednik? Bo stranka spremenila ime?
Sem edini kandidat za predsednika. Predlagano ime je Državljanska lista.

Iščete kakšne možnosti povezovanja na evropski ravni?
Pogovarjamo se z evropskim združenjem liberalcev in demokratov (ELDR), kjer se v glavnem združujejo sredinske stranke.

Kakšno pa je na sploh vzdušje v stranki? Že pred meseci vas je zapustil vidni ustanovni član Marko Pavliha, zdaj ste ostali tudi brez enega poslanskega sedeža.
Vzdušje v stranki je pozitivno, intenzivno ustanavljamo lokalne in strokovne odbore, v zadnjih dveh mesecih smo se pripravljali na kongres. Stranka je izjemno zasedena tudi z delom v vladi in v državnem zboru. V vladi pokrivamo dve ključni ministrstvi. V naših rokah je vodenje državnega zbora, imamo še vedno močno sedemčlansko poslansko skupino.

Stanje v državi je napeto, stavkali so javni uslužbenci, dogovora s socialnimi partnerji o varčevalnih ukrepih še ni, čeprav so že v DZ-ju. Se vam zdi, da je to prava in pravična pot? Mnogi opozarjajo na varčevanje za vse enako, čeprav so bili nekateri že v preteklosti prikrajšani.
Poseg v plače javnega sektorja je neizogiben. Prava pot je odprava plačnih nesorazmerij, da se zagotovijo pravična in s kolektivnimi pogodbami dogovorjena razmerja, in hkrati linearno znižanje plač.

Pa poseganje v socialne transferje, zniževanje porodniških nadomestil?
Menim, da bo tukaj prišlo še do določenih korektur pred sprejemanjem v državnem zboru.

Stranke, razen SDS-a, ste pred meseci podpisale sporazum, da ne bo enostranskih posegov v kolektivne dogovore s sindikati. Na prvi redni seji pa se je zgodilo točno to.
Ko smo sprejemali ta dogovor, nam še ni bilo v celoti znano stanje v državnem proračunu. Ko je minister za finance napravil natančno analizo stanja javnih financ, je postalo očitno, da bodo določeni rezi v javnem sektorju potrebni.

Opozicija, predvsem Pozitivna Slovenija, očita koaliciji, da spreminja parlamentarno prakso in želi vse izpeljati po nujnem postopku, kar pomeni, da poslanci le pritiskajo na gumbe. Kako vi, tudi kot predsednik parlamenta, odgovarjate na te očitke?
Parlamentarna praksa se ne spreminja, jo v celoti spoštujem. Moj princip je, da se lahko parlamentarna praksa spremeni le s soglasjem vseh vodij poslanskih skupin, in takega primera še nismo imeli. Je pa res, da imamo veliko zakonov po nujnem postopku in veliko izrednih sej. Delo v parlamentu poteka izjemno intenzivno. Glede na probleme, ki so se v zadnjih letih nakopičili v državi, moramo pač delati hitro in učinkovito in nadoknaditi izgubljeni čas.

Kako daleč pa je vaš predlog o omejevanju nadomestila nekdanjim poslancem?
Obravnavan bo na majski seji državnega zbora.

Poslanske skupine SDS-a, Liste Virant, DeSUS-a in NSi-ja ste vložile predlog spremembe ustave za ukinitev državnega sveta. Za to potrebujete 60 glasov. Verjamete, da jih boste dobili?
Zanesljivo jih imamo nekaj čez 40. Odločitev je odvisna predvsem od poslancev in poslank Pozitivne Slovenije. Glede na to, da je tudi javno mnenje izrazito naklonjeno ukinitvi državnega sveta, upam, da bo tudi Pozitivna Slovenija temu prisluhnila.

Kaj, ob nekoliko dražjih kosilih v restavraciji DZ-ja, še načrtujete glede varčevanja v parlamentu?
Ostri varčevalni ukrepi so bili že sprejeti, in to s soglasjem vseh poslanskih skupin. Posegali smo na vsa področja. Temeljito smo oklestili limite za mobilno telefonijo, razpolovili reprezentanco, znižali pavšale za delo poslancev v volilnih okrajih, nižja so sredstva za izobraževanje. Z zakonom o poslancih režemo poslanska nadomestila po prenehanju mandata.

V zadnjem času zaupanje v poslance pada tudi zaradi primerov poslancev Simčiča, Meršola, Mariniča. Ivan Vogrin je po vaših kritikah sam izstopil iz poslanske skupine DLVG-ja, a vam ga ni uspelo prepričati, da zapusti DZ. Kakšna škoda se dela funkciji poslanca?
Večkrat sem že povedal, da bi ti poslanci naredili največ za svojo integriteto, integriteto poslanskih skupin in parlamenta, če bi odstopili.

Bi se torej zavzeli za uvedbo mehanizma odpoklica poslanca z njegove funkcije?
Ta možnost bi bila dobra. A razmislek o tem, da bi poslanec moral odstopiti, če ga k temu pozove stranka, bi najbrž naletel na kritike, da želimo samo uveljavljati strankarsko disciplino.

Pred volitvami ste poudarjali, da vašo stranko zanima sprejemanje potrebnih ukrepov, tudi na pogajanjih o koaliciji ste zahtevali ministrska mesta, ki so še posebej 'obremenjena'. Nato pa ste sami vztrajali na mestu predsednika DZ-ja, tudi na račun mesta v vladi. Kako to?
Pokazalo se je, da je bila ta poteza pametna. Izjemno pomemben del procesa sprejemanja odločitev poteka ravno v državnem zboru.

Bi se torej še enkrat enako odločili?
Absolutno, iz dneva v dan se mi bolj zdi, da je bila to pametna odločitev.

Javnomnenjske ankete kažejo precejšen padec podore vaši listi, verjetno tudi zaradi izplena koalicijskih pogajanj. Ostal je vtis, da ste manj dobili, a se vseeno odločili za desnosredinsko koalicijo. Ste po treh mesecih zadovoljni z delom vlade in koalicije?
Ti očitki so nesmiselni. Koalicijska pogodba nam omogoča izvajanje našega programa in tudi naš vpliv v koaliciji je velik. V koaliciji se počutimo kot enakovreden partner. Odprta vprašanja sproti rešujemo. Ne bomo pa se javno prepirali, tega so imeli državljani dovolj v prejšnjem mandatu. Javnomnenjska podpora pa se nam v zadnjem času rahlo zvišuje.

V koalicijski pogodbi je zapisano, da vsak minister odgovarja za kadrovske odločitve na svojem področju. Pa se je vseeno zapletlo pri državni sekretarki vašega ministra Senka Pličaniča, težave so bile tudi pri potrjevanju generalne sekretarke DZ-ja. Koliko je torej dejanske demokratičnosti v koaliciji?
Generalno sekretarko parlamenta sem si izbral sam. Tudi minister Pličanič si bo državne sekretarje izbral sam. Če bo imel pri tem v koaliciji kakšne težave, pa bom kot predsednik stranke interveniral.

Prav tako ni uspela pobuda vašega ministra, da tožilstvo ostane pod pravosodnim ministrstvom. Boste tudi vi po enem letu zahtevali odstop notranjega ministra, če se statistika rešenih zadev ne izboljša, kakršen je bil ultimat SDS-a?
Če bi bili zlobni, bi tako ravnali. Pa ne bomo. Menimo, da za vse ministre veljajo enaki principi odgovornosti. Vsak minister mora pokazati rezultate na svojem področju.

Ali Janez Janša že pozdravlja vašega tasta Miho Brejca?
Na to vprašanje ne bi odgovoril.

Kakšni so torej odnosi v koaliciji?
Korektni. Držati moramo skupaj, da rešimo nakopičene probleme Slovenije.