Praznovanje dneva državnosti. Foto: BoBo
Praznovanje dneva državnosti. Foto: BoBo
Trg republike 26. junija 1991 ob razglasitvi suverene države
Milan Kučan: "Nocoj so dovoljene sanje. Jutri je nov dan." Foto: RTV SLO
Vest o smrti Michaela Jacksona je pretresla svet. Foto: EPA
Deseta zvezdica na ameriški zastavi predstavlja Virginio. Foto: EPA
Leta 1914 se je Gaudí odločil, da bo preostanek svojega življenja posvetil gradnji cerkve Sagrada Familia. Umrl je 10. junija 1926 v Barceloni. Foto: Reuters
Farrah Fawcett
Farrah Fawcett je dolgo prikrivala bolezen, nazadnje je o boju z njo celo posnela dokumentarec. Foto: Reuters
Viktorja Blažiča je predsednik države Borut Pahor odlikoval z redom za zasluge za novinarski in publicistični prispevek pri vzpostavljanju svobodnih in demokratičnih temeljev slovenske družbe in njenega medijskega prostora. Foto: BoBo

Slovenije.

Deklaracija ob neodvisnosti je dokument, ki ga je sprejel slovenski parlament in ki podrobneje pojasnjuje odločitev za samostojno in neodvisno državo ter opredeljuje nadaljnje ravnanje Republike Slovenije po osamosvojitvi. Naslednji dan je na Trgu republike v Ljubljani sledila slovesna razglasitev samostojnosti.

25. junija zato Slovenija praznuje dan državnosti. Vsako leto na predvečer praznika poteka praznovanje na Trgu republike.

Na isti dan je razglasila neodvisnost od Jugoslavije tudi Hrvaška.

Jugoslovanska oblast ni priznala slovenske samostojnosti. Oboroženi spopadi med JLA ter slovensko Teritorialno obrambo in slovensko policijo so se začeli 27. junija. Slovenska vojska in policija sta v nekaj dneh ustavili več oklepnih enot, vnovič zasedli mejne prehode, jugoslovansko vojsko na slovenskih tleh pa zavrla v vojašnicah. Intervencija je bila končana 3. julija 1991 in jugoslovanska vojska se je začela umikati v vojašnice.


Leta 1530 so nemški protestanti na državnem zboru v Augsburgu cesarju Karlu V. predstavili augsburško veroizpoved.

Leta 1788 je Virginia ratificirala ustavo in tako postala 10. zvezna država ZDA.

Leta 1852 se je v Riudomsu, Tarragona, rodil katalonski arhitekt Antoni Gaudí.

Leta 1860 se je v Dieuzu rodil francoski skladatelj Gustave Charpentier. Študiral je pod očesom francoskega skladatelja Julesa Masseneta. Gustave Charpentier je napisal opero Julien (1913). Pisal pa je tudi dela za orkestre in kompozicijo vokalov, vendar nič ni preseglo dela popularne opere Luise.

Leta 1894 se je rodil nemški fizik in matematik romunskega rodu Hermann Julius Oberth.

Leta 1900 se je v Windsorju rodil britanski državnik Louis Mountbatten, s pravim imenom Louis Francis Albert Victor Nicholas of Battenberg.

Leta 1928 se je rodil ruski fizik Aleksej Aleksejevič Abrikosov, ki je za svoje delo leta 2003 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1933 se je rodil James Meredith, ameriški aktivist za človekove pravice. Meredith je bil prvi temnopolti Američan, ki se je prijavil na univerzo Misisipi.

Leta 1938 je Douglas Hyde postal prvi irski predsednik.

Leta 1950 je vojska Severne Koreje prekoračila mejo na 38. vzporedniku in vkorakala v Južno Korejo, s čimer se je začela triletna korejska vojna. To je bil prvi večji spopad po drugi svetovni vojni.

Leta 1956 se je v metodistični družini v vasi Murtino v bližini mesta Strumica rodil nekdanji makedonski predsednik Boris Trajkovski.

Leta 1960 je umrl nemško-ameriški astronom Walter Baade s pravim imenom Wilhelm Heinrich.

Leta 1965 je umrl švedski astronom Bertil Lindblad, ki je z nizozemskim kolegom Janom Hendrikom Oortom dokazal, da se Rimska cesta ne vrti povsod enako.

Leta 1975 je Mozambik postal neodvisna država, prvi predsednik pa je postal Samora Machel.

Leta 1978 je Argentina prvič postala svetovni prvak v nogometu. V finalu je v Buenos Airesu po podaljšku s 3:1 ugnala Nizozemsko. Po rednem delu je bilo 1:1. Junak finala na stadionu La Bombonera je bil Mario Kempes, ki je dosegel dva zadetka, s skupno šestimi pa je bil prvi strelec 11. svetovnega prvenstva. Igralci, ki so argentinske navijače spravili v delirij, so bili: Ubaldo Fillol, Luis Galvan, Jorge Olguin, Daniel Passarella, Osvaldo Ardiles (66./Omar Larossa), Alberto Tarantini, Americo Gallego, Daniel Bertoni, Mario Kempes, Leopoldo Luque in Oscar Ortiz (75./Rene Houseman).

Leta 1981
se je rodil švicarski smučarski skakalec Simon Ammann, ki je leta 2002 na olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju presenetljivo osvojil zlati medalji na obeh posamičnih tekmah. Enak dosežek mu je uspel tudi čez osem let v Vancouvru, ko je na obeh posamičnih tekmah prav tako osvojil zlati medalji.

Leta 1991 je slovenska skupščina sprejela deklaracijo o neodvisnosti Slovenije in temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Deklaracija ob neodvisnosti je dokument, ki ga je sprejel slovenski parlament in ki podrobneje pojasnjuje odločitev za samostojno in neodvisno državo ter opredeljuje nadaljnje ravnanje Republike Slovenije po osamosvojitvi. 25. junija zato Slovenija praznuje dan državnosti.

Leta 1993 je Kim Campbell kot prva ženska postala kanadska premierka.

Leta 1996 je v bombnem napadu v Dhahranu (Saudska Arabija) umrlo 19 ameriških vojakov.

Leta 1996 je umrl francoski raziskovalec, predsednik oceanografske družbe in kapetan ladje Calypso Jacques Cousteau. Življenje je posvetil raziskovanju življenja v oceanih. Jacques Yves je bil tudi režiser številnih dokumentarnih filmov - Svet tišine in Svet brez sonca. Dolgo je bil tudi vodja oceanografskega muzeja v Monaku.

Leta 1997
je 20-letnega Marka Miliča (Smelt Olimpija) na naboru v Ligi NBA kot štiriintridesetega izbrala ekipa Philadelphie, pri kateri pa nato ni dobil veliko priložnosti za dokazovanje. Prvi izbor "drafta" je bil po pričakovanju Tim Duncan.

Leta 1999 je slovenska košarkarska reprezentanca v prvem krogu 2. dela predtekmovanja na evropskem prvenstvu v Franciji izgubila proti ZR Jugoslaviji s 66:71 (33:29), potem ko je bilo še minuto in 15 sekund pred koncem izenačeno (64:64). Najboljši strelec pri varovancih trenerja Borisa Zrinskega je bil Jure Zdovc (16).

Leta 2003 je Maja Matevžič na teniškem turnirju v Wimbledonu premagala 24. nosilko Španko Magui Serno s 4:6, 6:3 in 6:4 in se uvrstila v 3. krog.

Leta 2009 je v 51. letu na svojem domu v Los Angelesu zaradi zastoja srca nenadoma umrl "kralj popa" Michael Jackson. Skupaj naj bi prodal okoli 750 milijonov plošč, za svoje delo pa je bil nagrajen s kar 13 grammyji, s čimer je tudi eden najuspešnejših glasbenikov vseh časov. V tednih pred smrtjo se je Jackson intenzivno pripravljal na serijo petdesetih koncertov, ki bi bili zanj obenem zmagoslavna vrnitev, poslovilna turneja in rešitev iz hude denarne zagate. Od leta 2005, ko je bil obtožen spolnega nadlegovanja otrok, je živel v popolni osamljenosti.

Leta 2009 je po dolgi bitki z rakom umrla ameriška igralka Farrah Fawcett. Stara je bila 62 let. Posebej v prvi polovici osemdesetih je bila ena največjih zvezd popkulture, njen slog oblačenja in pričesko je posnemalo na sto tisoče deklet in žensk. Med zvezde se je prebila leta 1976, ko je zaigrala v TV-nanizanki Charliejevi angelčki. Čeprav je nastopila le v 29 epizodah - nekatere igralke so nanizale prek 100 nastopov -, jo imajo številni še danes za najbolj prepoznaven obraz serije, po kateri so vrsto let pozneje posneli dva filma z Drew Barrymore, Lucy Liu in Cameron Diaz.

Leta 2011 je New York postal šesta in najštevilčnejša ameriška zvezna država, ki istospolnim parom omogoča poroke z istimi pravicami in obveznostmi, kot veljajo za heteroseksualne pare. Prva zakonito priznana istospolna poroka je potekala v Massachusettsu leta 2004.

Leta 2012 je Rusinja Elena Vesnina v prvem krogu turnirja Wimbeldon izločila petkratno prvakinjo Venus Williams.

Leta 2013 je umrl ameriški fotoreporter Robert E. Gilka. Kar 27 let je bil urednik in odgovorni urednik za fotografijo pri reviji National Geographic.

Leta 2013 ruski predsednik Vladimir Putin potrdi poročila, da je Edward Snowden dobil zatočišče na moskovskem letališču, in zavrnil ameriško zahtevo po izročitvi.

Leta 2014 je silovita eksplozija v času največje gneče v bližini priljubljenega nakupovalnega centra v nigerijski prestolnici Abuja ubila najmanj 21 ljudi in jih ranila več kot 50.

Leta 2014 je v 87. letu umrl novinar, publicist in oporečnik Viktor Blažič. Pod psevdonimom je pisal kritične članke v Perspektivah. Maja 1976 je bil aretiran in obsojen najprej na dve leti, nato na petnajst mesecev zapora. Oblastniki so ga obtožili sovražne propagande. Za dan republike so ga leta 1977 pomilostili. Je avtor treh knjig: Videnja, Svinčena leta in Semena razdora. Za publicistično delo je leta 1994 prejel Jurčičevo nagrado.