Zaradi sodelovanja v organizaciji TIGR je bil leta 1929 kot eden prvih Slovencev aretiran, vendar so ga leta 1930 na tržaškem procesu oprostili zaradi mladoletnosti. Nato je prebegnil v Ljubljano, kjer je sodeloval pri različnih organizacijah in časopisih.

Zatem je odšel v Pariz (1938) in se pozneje preselil v London (1942), kjer je delal na radiu BBC. Leta 1944 se je vrnil v domovino in se pridružil partizanom.

Po vojni je bil urednik Slovenskega poročevalca, Tovariša in dramaturg pri Triglav filmu. Od leta 1961 je bil član SAZU-ja. Štiri leta pozneje je prejel Župančičevo nagrado. Leta 1968 je postal predsednik Društva slovenskih pisateljev. Leta 1979 mu prisodijo Prešernovo nagrado, ki pa je naslednjega leta ni mogel prevzeti, saj je umrl 28. januarja 1980 v Ljubljani. Pokopan je na pokopališču v Ročah nad Slapom ob Idrijci.

Kosmača uvrščamo v povojno slovensko pripovedništvo, in sicer v socialni realizem. Pisal je v glavnem kratko prozo in je s svojimi zgodbami arhaičnemu tolminskemu svetu postavil svojevrsten spomenik, predvsem z liki svojih del, kot so Tantadruj, očka Orel ali Črnilogar. Knjiga Balada o trobenti in oblaku je bila prevedena v kar petnajst jezikov, romanu Pomladni dan pa pripisujejo velik vpliv na razvoj slovenske pripovedne proze.

Po njegovem scenariju je nastal tudi prvi slovenski zvočni in igrani celovečerni film Na svoji zemlji.

Leta 814 je umrl rimski cesar Karel Veliki, frankovski kralj vse od leta 768.

Leta 1547 je umrl angleški kralj Henrik VIII. Med svojo vladavino je močno okrepil kraljevo oblast in ustanovil Anglikansko cerkev, ki se je ločila od Rima.

Leta 1547 je Edvard VI. postal prvi protestantski angleški kralj.

Leta 1573 je bila sprejeta tako imenovana Pacta conventa, ki jo je sprejela Varšavska konfederacija. Gre za enega najstarejših tolerančnih ediktov v zgodovini. S Pacto convento je bila protestantom zagotovljena popolna verska svoboda.

Leta 1596 je umrl angleški admiral in raziskovalec, prvi Anglež, ki je obplul svet, sir Francis Drake.

Leta 1608 se je v Neaplju rodil italijanski psiholog in fizik Giovanni Alfonso Borelli.

Leta 1788 so v avstralskem Botaničnem zalivu (Botany Bay) ustanovili prvo kazensko kolonijo.

Leta 1820 je ruska ekspedicija, ki sta jo vodila Fabian Gottlieb von Bellingshausen in Mihail Petrovič Lazarev, pristala na obalah Antarktike.

Leta 1841 se je rodil valižanski raziskovalec Afrike John Rowlands, bolj znan kot Henry Morton Stanley.

Leta 1853 se je rodil kubanski pisatelj, pesnik in novinar Jose Julian Marti y Perez.

Leta 1887 se je rodil eden največjih pianistov 20. stoletja, Arthur Rubinstein. Ameriški pianist poljskega rodu je bil velik interpret Chopina. Umrl je leta 1982.

Leta 1892 se je rodil nemško-ameriški filmski režiser Ernst Lubitsch.

Leta 1912 se je rodil ameriški slikar Jackson Pollock. Umrl je leta 1956.

Leta 1939 je umrl največji irski pesnik, William Butler Yeats. Med njegovimi pesniškimi zbirkami velja med drugim omeniti The Wanderings of Oisin (Oisonova potovanja), The Wind among the Reeds (Veter v trsju), In the Seven Woods (V sedmih gozdovih), Responsibilities (Odgovornosti) in The Tower (Stolp).

Leta 1977 se je rodil ameriški pevec, član skupine Nsync Joey Fatone.

Leta 1978 se je rodil italijanski nogometni vratar Gianluigi Buffon. Prvo profesionalno pogodbo je podpisal s Parmo leta 1995. Julija 2001 je za neverjetnih 33 milijonov funtov prestopil k Juventusu, kjer igra še danes.

Leta 1980 se je rodil ameriški pevec, član skupine Backstreet Boys Nick Carter.

Leta 1981 se je rodil ameriški igralec Elijah Wood, ki je najbolj zaslovel z likom Froda v trilogiji Gospodar prstanov.

Leta 1985 so svetovno znani glasbeniki posneli pesem We Are the World, katere izkupiček je bil namenjen Afriki.

Leta 1996 Primož Peterka je dan po svoji prvi zmagi v svetovnem pokalu v Zakopanah zasedel 2. mesto. Premagal ga je le Avstrijec Andreas Goldberger, tretji je bil Finec Ari Pekka Nikkola.

Leta 2002 je umrla švedska pisateljica Astrid Lindgren, ki je svetu dala Piko Nogavičko in velja za eno največjih mladinskih pisateljic 20. stoletja.

Leta 2004 je Slovenija ratificirala pristopno pogodbo k Evropski uniji.

Leta 2006 je Amelie Mauresmo osvojila prvi grand slam v karieri, potem ko je Justine Henin Hardenne zaradi slabosti dvoboj v drugem nizu predala.

Leta 2008 je v 81. letu starosti umrl kipar Janez Lenassi, ki je sodil med pomembne slovenske kiparje starejše generacije.

Leta 2010 je v starosti 84 let umrl hrvaški scenarist in režiser dokumentarnih in animiranih filmov Branko Ranitovič, ustvarjalec risanke Medved Bojan.

Leta 2010 je Peter Prevc na mladinskem svetovnem prvenstvu v Hinterzartnu osvojil srebrno medaljo.

Leta 2012 je Državni zbor z 51 glasovi za in 39 proti kot mandatarja za sestavo vlade drugič v zgodovini samostojne Slovenije izvolil predsednika SDS-a Janeza Janšo.

Leta 2013 je v 92. letu starosti umrl France Popit, vplivni politik v času nekdanje Jugoslavije.

Leta 2014 je v 95. letu starosti umrl legendarni folkpevec in aktivist Peter Seeger - Pete, ki se je v glasbeno zgodovino zapisal s pesmima Turn, Turn, Turn in Where have all the flowers gone?