Na današnji dan
()
Michelangelo: David
Danes je David razstavljen v prostorih Akademije v Firencah, kamor so ga prenesli leta 1873, na prvotnem mestu na Piazza della Signoria pa ga nadomestili s kopijo. Foto: EPA
Leta 1460 je bil podpisan sporazum v Alcašovasu, s katerim se je Portugalska odpovedala Kanarskim otokom. Na fotografiji otok Gran Canaria. Foto: epa
Motorni zmaj
Franklin Cody je izpopolnil zmaja za dviganje ljudi za pomorsko in vojaško opazovanje. Foto: EPA
Traviata je opera v treh dejanjih, ki jo je ustvaril Giuseppe Verdi. Foto: epa
216 cm visok Shaq je najdlje igral za klub Los Angeles Lakers. Foto: Reuters
Premog
Leta 1984 se je začela 12-mesečna stavka v britanski premogovni industriji. Foto: BoBo
Virus Michelangelo je brisal vsebine trdih diskov. Foto: EPA
Sumatra
Sumatro sta stresla potresna sunka z močjo 6,3 in 6,4 stopnje po Richterjevi lestvici. Foto: Reuters

Dodaj v

6. marec: Rojstvo slavnega Michelangela, ki je ustvaril še bolj slavnega Davida

Na današnji dan
6. marec 2018 ob 00:00
Ljubljana - MMC RTV SLO

Leta 1475 se je v mestecu Caprese pri Arezzu rodil vsestranski renesančni genij Michelangelo Buonarroti.

Najbolj znana dela umetnika, ki je ustvarjal v času visoke renesanse, so strop Sikstinske kapele in slika Poslednja sodba, kipa Davida, Mojzesa in Pieta, grobnica Medičejcev ter kupola bazilike svetega Petra v Rimu. V nasprotju s tekmecem Leonardom da Vincijem je Michelangelo naravo videl kot sovražnika, ki ga je treba premagati. Prepričan je bil, da je kiparjeva naloga osvoboditi obliko, ki je ujeta v kamnu. To je najlepše vidno pri nekaterih njegovih nedokončanih kipih, ki so videti, kakor da se hočejo osvoboditi spon kamna.

Številne anekdote pričajo, kako zelo je bil Michelangelo cenjen in čaščen v svojem času, je edini od starih mojstrov, ki je za časa življenja dobil dve biografiji - pod prvo se je podpisal Vasari, pod drugo njegov učenec Condivi. Pravijo, da je že kot vajenec naredil tako dovršen kip otroka, da so ga pozneje prodali kot izvirno rimsko starino. Še ena anekdota pravi, da je Michelangelo, ko je končal Mojzesa (v cerkvi San Pietro in Vincoli), s kladivom udaril po kolenu kipa in zavpil: "Zakaj ne govoriš z mano?"


Leta 1447 je bil za papeža izvoljen Nikolaj V., s pravim imenom Tomaso Parentucelli. Umrl je leta 1455.

Leta 1475 se je v mestecu Caprese pri Arezzu rodil umetnik visoke renesanse Michelangelo Buonarroti.

Leta 1460 je bil podpisan sporazum v Alcašovasu, s katerim se je Portugalska odpovedala Kanarskim otokom, ki jih je dala Kastilji, ta pa se je odpovedala zahtevam po zahodni Afriki.

Leta 1619 se je v Parizu rodil predhodnik razsvetljenstva, pisec utopičnega romana v dveh delih Komična zgodovina držav in imperijev na Luni, Cyrano de Bergerac.

Leta 1796 je umrl francoski pisatelj Guillaume Thomas Francois Raynal.

Leta 1806 se je rodila angleška pesnica Elizabeth Barrett Browning.

Leta 1812 se je rodil izdelovalec ur Aaron Lufkin Dennison, ki velja za očeta masivne proizvdnje žepnih ur v Ameriki.

Leta 1836 je tri tisoč mehiških vojakov po 13 dneh premagalo 189 teksaških prostovoljcev v bitki pri Alamu. V bitki je umrl tudi znani ameriški lovec in stezosledec David Crocket.

Leta 1836 se je v Podsmreki pri Velikih Laščah rodil pesnik in pisatelj Josip Stritar. Pesniško zbirko Pesmi je leta 1869 izdal pod psevdonimom Boris Miran.

Leta 1861 se je rodil Samuel Franklin Cody, ki je izpopolnil zmaja za dviganje ljudi za pomorsko in vojaško opazovanje.

Leta 1853 so v Benetkah prvič uprizorili Verdijevo opero Traviata.

Leta 1869 je Dimitrij Mendelejev prvič pokazal periodični sistem ruski kemijski družbi.

Leta 1876 se je rodila prva slovenska poklicna časnikarka Ivanka Anžič Klemenčič. Med prvo svetovno vojno je urejala Družinsko pratiko in ljubljansko Slovenko ter sodelovala pri različnih časopisih.

Leta 1882 se je srbski vojvoda Milan Obrenovic imenoval za kralja.

Leta 1899 je nemško podjetje Bayer registriralo še danes znameniti in odlično prodajani aspirin kot blagovno znamko. A "monopol" ni trajal dolgo. Več o aspirinu lahko preberete tukaj.

Leta 1900 je umrl nemški inženir Gottlieb Daimler, ki je prvi razvil avtomobilski bencinski motor z visokimi obrati.

Leta 1901 so v Bremnu poskusili ubiti nemškega cesarja Wilhelma II.

Leta 1902 Juan in Carles Padros sta ustanovila nogometni klub Real Madrid. V naslednjem stoletju je klub postal eden izmed najslavnejših na svetu.

Leta 1904 se je rodil avstrijski tenorist Joseph Schmidt.

Leta 1914 se je rodil ruski dirigent Kiril Kondrašin.

Leta 1917 se je rodil ameriški ilustrator in risar stripov Will Eisner.

Leta 1924 se je rodil slovenski slikar in grafik Floris Oblak.

Leta 1925 je izšel najstarejši evropski časopis za otroke Pionerskaya Pravda.

Leta 1926 se je rodil poljski filmski režiser Andrzej Wajda. Uveljavil je ekspresionistični režijski postopek in utemeljil subjektivni realizem.

Leta 1926 se je rodil ameriški ekonomist Alan Greenspan.

Leta 1928 se je rodil kolumbijski pisatelj Gabriel Garcia Marquez, predstavnik magičnega realizma. Njegovi najbolj znani romani so Sto let samote, Ljubezen v času kolere, General v svojem blodnjaku in Kronika napovedane smrti.

Leta 1937 se je rodila ruska vesoljka Valentina Tereškova.

Leta 1940 je bilo med Finci in Rusi podpisano premirje med t. i. zimsko vojno.

Leta 1944 se je rodila novozelandska sopranistka Kiri Te Kanawa.

Leta 1944 se je rodila ameriška pevka, članica skupine
Supremes, Mary Wilson.

Leta 1945 je prva ameriška brigada zasedla Koln, naslednjega dne pa še nepoškodovan most pri Remagenu.

Leta 1946 je bilo ustanovljeno Šesto ameriško ladjevje, ki naj bi opravljalo naloge v Sredozemskem morju.

Leta 1946 se je rodil angleški glasbenik, član skupine Pink Floyd, David Gilmour.

Leta 1947 se je rodil ameriški atlet Richard Douglas "Dick" Fosbury, ki velja za ustanovitelja t. i. Fosbury flopa (skakalci najprej s hrbtom preskočijo letvico).

Leta 1957 je nekdanja britanska kolonija Zlata obala postala neodvisna država Gana.

Leta 1959 se je rodil ameriški igralec in komik Tom Arnold.

Leta 1964 je umrl grški kralj Pavel, nasledil ga je Konstantin II.

Leta 1967 je umrl madžarski skladatelj Zoltan Kodaly.

Leta 1970 je vodja kulta in obtoženi umora (pozneje obsojeni) Charles Manson izdal album Lies, z zaslužkom iz prodaje pa je financiral svojo obrambo.

Leta 1972 se je rodil ameriški košarkar Shaquille ONeal.

Leta 1973 je umrla ameriška pisateljica Pearl Buck, ki je opisovala vsakdanje življenje na Kitajskem. Med deli velja izpostaviti trilogijo, ki je sestavljena iz romanov Dobra zemlja, Sinovi in Razkropljena družina.

Leta 1975 sta se Irak in Iran dogovorila o meji.

Leta 1984 se je začela 12-mesečna stavka v britanski premogovni industriji.

Leta 1987 se je 90 sekund po izplutju iz belgijskega pristanišča Zeebrugge potopil angleški trajekt M/S Herald of Free Enterprise. Namenjen je bil v Dover, umrlo pa je 193 ljudi.

Leta 1992 se je začel širiti računalniški virus Michelangelo, poimenovan po Michelangelu Buonarrotiju. Programiran je bil tako, da se je sprožil na dan rojstva slavnega italijanskega umetnika. Brisal je vsebine trdih diskov in uničil med 5.000 do 10.000 računalnikov.

Leta 1994 so na referendumu v Moldaviji izglasovali, da se ne bodo znova združili z Romunijo.

Leta 1994 je umrla grška pevka in igralka, ki je bila tudi grška ministrica za kulturo, Melina Mercouri. Najbolj je zaslovela z vlogo v filmu Nikoli v nedeljo.

Leta 1997 je biatlonka Andreja Grašič na predolimpijski tekmi za svetovni pokal v Nozava Onsnu blizu Nagana po hudi poškodbi znova zmagala.

Leta 1997 so iz ene izmed londonskih galerij ukradli Picassovo sliko Tete de Femme. En teden pozneje so sliko našli.

Leta 1997 je v četrti finalni tekmi končnice državnega hokejskega prvenstva Olimpija Hertz v gosteh premagala Acroni Jesenice in tretjič zapored postala slovenski prvak.

Leta 2001 je umrla ameriška igralka Kim Walker.

Leta 2005 je umrl nemško-ameriški fizik, ki je leta 1967 prejel Nobelovo nagrado, Hans Albrecht Bethe.

Leta 2006 sta indonezijski otok Sumatra stresla dva močna potresna sunka, v katerih je umrlo najmanj 68, ranjenih pa je bilo 460 ljudi.

Leta 2012 je biatlonec Jakov Fak na svetovnem prvenstvu v Ruhpoldingu osvojil zlato medaljo na 20 kilometrov.

c. r.
Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Kazalo