Vi odločate, koliko časa boste namenili telesni aktivnosti ali pa kako pogosto boste pregloboko pogledali v kozarec. Prav tako je od vas odvisno, kaj se bo znašlo na vašem krožniku ali pa če boste med vožnjo namesto cesti pozornost raje namenili svojemu pametnemu telefonu. Se boste takim dejanjem v vsakdanu poskušali izogniti? Še več, boste pomislili na prihodnost in poskrbeli za ustrezno preventivo? Omenjena dejanja in odločitve namreč lahko določajo, kako tvegano je pravzaprav vaše življenje.

Podatki aktualnega spletnega testa »Kako tvegano živim?« Zavarovalnice Triglav, v katerem je do danes sodelovalo več kot 1800 Slovenk in Slovencev, kažejo, da je splošno tveganje kot povprečje več različnih področij pri sodelujočih trenutno precej majhno, a se številke po teh področjih seveda razlikujejo.

Ste tudi vi pod stresom?

Med najpogostejšimi dejavniki tveganja, ki smo jim izpostavljeni Slovenci, je na prvem mestu zagotovo stres, tako imenovani tihi morilec 21. stoletja. Povprečno so sodelujoči na 10-stopenjski točkovni lestvici, pri čemer 1 predstavlja najnižjo vrednost in 10 najvišjo, ocenili, da je prisotnost stresa v njihovem življenju dobre 6,2 točke. Medtem ko je stresu najbolj izpostavljeno delovno aktivno prebivalstvo med 25. in 54. letom, pa je zlasti po 64. letu opaziti padec izpostavljenosti stresu. Njegova stopnja je takrat 4,7 točke.

Drugi najpogostejši dejavnik tveganja pri sodelujočih v testu je stopnja telesne aktivnosti. Kar 15 % sodelujočih se v svojem prostem času ne rekreira, 37 % pa jih je aktivnih zgolj 1-krat do 2-krat na teden. Skrb vzbujajoč je podatek, da je med dvema podpovprečno aktivnima starostnima skupinama tudi tista, ki jo sestavljajo mladi med 15. in 24. letom starosti.

Na tretje mesto med dejavniki tveganja pri sodelujočih pa se uvršča čas, ki ga preživimo na cestah. Nevarnost, da se nam na cesti pripeti nesreča, seveda narašča s številom kilometrov, ki jih prevozimo. Največ sodelujočih, kar 31 %, s svojim jeklenim konjičkom prevozi med 10 in 15 tisoč kilometri na leto. Prav vsi pa med vožnjo kdaj podležemo še raznoraznim motnjam, ki našo pozornost s ceste preusmerijo nekam drugam in tako povečajo nevarnost v prometu – kar 23 % odstotkov nesreč namreč povzroči tipkanje po mobilnem telefonu!

Zelo dober rezultat pa so sodelujoči v povprečju dosegli pri vprašanju, ki je preverjalo, koliko časa spijo. Na podlagi testa kar 72 % Slovencev spi od 7 do 9 ur dnevno, kar je priporočljiva dolžina vsakodnevnega spanca. Ta pomembno vpliva na naše počutje, koncentracijo, spomin, ustrezno delovanje telesnih funkcij in ne nazadnje zmanjšuje tveganje za nekatere bolezenske pojave.

Vaša tveganja so tveganja tudi vaših najbližjih

Ob vseh naštetih dejavnikih, ki morda predstavljajo tveganje tudi v vašem življenju, seveda ni treba, da ste črnogledi. A vseeno premislite o svoji prihodnosti in prihodnosti tistih, ki jih imate v svojem življenju najraje. Tudi vaši svojci lahko v trenutkih, ko vas kaj upočasni, denimo bolezen ali poškodba, občutijo posledice.

Samo predstavljate pa si lahko, kako se njihovo življenje spremeni, če se vam zgodi najhujše. Zato je dobro pomisliti tudi na sklenitev ustreznih zavarovanj, kot je Življenjsko zavarovanje za primer smrti. To bo v primeru najhujšega poskrbelo za finančno varnost vaših najbližjih.

Podatki Zavarovalnice Triglav kažejo, da je prav skrb za družino glavni razlog, zaradi katerega se posamezniki odločajo za sklenitev Življenjskega zavarovanja za primer smrti. Največ jih zavarovanje sklene v aktivni dobi, povprečno pri 38 letih, ko so že doživeli dve pomembnejši življenjski prelomnici – rojstvo otroka ali nakup nepremičnine. Nadalje v zavarovalnici ugotavljajo, da je bil med letoma 2012 in 2017 najpogostejši razlog za uveljavljanje izplačila iz Življenjskega zavarovanja za primer smrti sicer bolezen zavarovane osebe, čemur pripisujejo 80 % vseh primerov, kar 12 % skleniteljev pa je umrlo zaradi posledic prometne nesreče. Povprečna starost pokojnega, ki je imel sklenjeno Življenjsko zavarovanje za primer smrti, je bila le 46 let.

Premislite, koliko bo dovolj

Čeprav podatki kažejo, da se posamezniki zavedajo večje finančne odgovornosti, ki jo prinašajo prej omenjene življenjske prelomnice, je skrb vzbujajoče dejstvo, da je bilo med novosklenjenimi Življenjskimi zavarovanji za primer smrti v letu 2018 skoraj tretjino zavarovanj z minimalno zavarovalno vsoto 10.000 evrov.

Priporočljiv minimum zgolj za nadomestitev izpada dohodka zavarovane osebe je trikratnik njene letne plače. Če upoštevate povprečno neto plačo v Sloveniji, bi zavarovalna vsota morala znašati vsaj 39.000 evrov, če bi družini želeli za minimalno priporočljivo obdobje omogočiti življenjski standard, primerljiv s tistim, ki ga je imela pred smrtjo bližnjega. Ta znesek pa ne zadošča še za pokritje morebitnih finančnih dolgov v obliki kreditov in za zagotovitev finančne varnosti vzdrževanih družinskih članov.

Kako še lahko obvarujete svoje drage?

Življenjsko zavarovanje za primer smrti je le eden od pomembnih vidikov, s katerimi lahko svojcem zagotovite finančno varnost in poskrbite, da bi jim bilo ob izgubi nekoliko lažje. Odgovorno pa je, če pravočasno pripravite tudi vse potrebne dokumente in oporoko, ki jo kasneje po potrebi tudi dopolnjujete. Le tako bi bližnjim v težkih trenutkih, ko jim ne bi več mogli stati ob strani, pomagali, da se izognejo socialnim in pravnim nejasnostim ter se v večji meri posvetijo v tistem trenutku najpomembnejšemu – žalovanju.