Delegati iz 194 držav so se pogajali skoraj 14 dni, namesto 12, kolikor jih je bilo sprva predvidenih za konferenco. Dogovorili so se, da se bodo začela pogajanja o novem sporazumu o omejevanju izpustov toplogrednih plinov, ki se bodo končala do leta 2015. Sporazum naj bi se začel uresničevati leta 2020 in bo uvedel za vse države enak pravni režim glede uresničevanja zavez. Foto: EPA
Delegati iz 194 držav so se pogajali skoraj 14 dni, namesto 12, kolikor jih je bilo sprva predvidenih za konferenco. Dogovorili so se, da se bodo začela pogajanja o novem sporazumu o omejevanju izpustov toplogrednih plinov, ki se bodo končala do leta 2015. Sporazum naj bi se začel uresničevati leta 2020 in bo uvedel za vse države enak pravni režim glede uresničevanja zavez. Foto: EPA

Ta uokvirja kompleksen program, ki bo začrtal novo smer boja proti segrevanju ozračja v naslednjih desetletjih. Pogovori o podrobnostih se bodo sicer še nadaljevali.

Delegati iz 194 držav so se pogajali skoraj 14 dni, namesto 12, kolikor jih je bilo sprva predvidenih za konferenco. Dogovorili so se, da se bodo začela pogajanja o novem sporazumu o omejevanju izpustov toplogrednih plinov, ki se bodo končala do leta 2015. Sporazum naj bi se začel uresničevati leta 2020 in bo uvedel za vse države enak pravni režim glede uresničevanja zavez.

Pogajalci so se prav tako dogovorili o ustanovitvi teles, ki bodo zbirala in delila milijarde dolarjev na leto za pomoč nerazvitim državam za boj proti podnebnim spremembam. Med drugim so v sporazumu izrisali pravila za nadzor in potrjevanje zmanjševanja izpustov, za zaščito gozdov, prenos čistih tehnologij državam v razvoju in druga tehnična vprašanja.

Dogovor naj bi bil sprejet tudi glede podaljšanja veljavnosti zavez iz Kjotskega protokola o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, ki je pravno zavezujoč le za razvite države in velja do konca leta 2012. EU naj bi privolila v to, da se začne drugo obdobje zavez, ki bo veljalo do konca leta 2017. Poleg sicer niso ZDA, pa tudi ne Rusija, Kanada in Japonska.

Med (ne)načelnostjo, (ne)iskrenostjo in (ne)ambicijo
Pogajanja so bila dolga in ostra, največji kamen spotike pa so bile pravno zavezujoče omejitve izpustov toplogrednih plinov. Na eni strani se je znašla večina sveta, na drugi pa Indija, Kitajska in ZDA. Indija in Kitajska sta zahtevali, da razvite države, ki so v preteklosti najbolj onesnaževale okolje, naredijo več kot države v razvoju. ZDA so končni dogovor sprejele, vendar pa bodo zanesljivo težave v kongresu.

Pogajanja so se končala, ko je predsedujoča konferenci južnoafriška zunanja ministrica Maite Nkoana Mashabane dala ultimat EU-ju in Indiji, da v 10 minutah zgladita spor. Evropska komisarka za okolje Connie Hedegaard in indijska kolegica Džajanthi Nataradžan sta potem potrebovali 50 minut, vendar sta se le dogovorili. Mashabanejeva je dejala, da dogovor ni popoln, vendar pa popolnost ne sme postati ovira dobremu.