Vaša ocena: 
Ocena 4,8 od 34 glasov
Ocenite to novico!
| Glejte, vsaka energija je na začetku potrebovala sredstva, da se je razvila. Npr. če pogledamo, koliko subvencij je bilo danih v jedrsko tehnologijo, v premog in podobno, zato da lahko danes to uporabljamo. Pa še danes se to množično subvencionira. Fotovoltaika pa je v zadnjih sedmih, osmih letih šele prišla iz laboratorijskega na množični industrijski nivo in največ pomeni prav ekonomija obsega. Pri vsakokratni podvojitvi obsega proizvodnje v svetu cena fotovoltaike pade za 22 odstotkov in to je smisel, na tem zdaj delamo. | ||
| Uroš Merc za MMC | ||
| Naložba v sončno elektrarno je zelo dobra naložba. Hkrati pa je to naložba, kjer se pogodba podpiše z državo in je torej to tudi varna naložba in pravzaprav ne poznam nobenega vzajemnega sklada in pokojninskega sklada, ki bi omogočal boljše pogoje, kot so tisti za naložbo v sončno elektrarno. Obenem je to izjemno robusten izdelek, ki ima garancijo 25 let. | ||
| Uroš Merc za MMC | ||
Da je prihodnost energije, s tem pa tudi človeštva, v sončni energiji, čivkajo že vsi vrabci na strehi. In zakaj je tako? Ter kakšna je pot, da neka sončna elektrarna sploh zaživi?
Podnebne spremembe z globalnim segrevanjem že terjajo svoj davek, vse bolj do izraza pa prihaja tudi pomanjkanje konvencionalnih energetskih virov. In ker je ob vsem tem prisotna še želja po energetski neodvisnosti, se kot alternativa (vse dražjim) fosilnim gorivom omenja predvsem sonce, ki z vidika dolgoročnega obstoja človeštva predstavlja neusahljiv vir energije.
V Sloveniji eno podjetje z masovno proizvodnjo modulov
Življenja brez elektrike si ni več mogoče predstavljati, zato beseda o prednostih in slabostih sončne energije gotovo ne bo odveč. Glede na to, da sončne elektrarne vse pogosteje rastejo tudi po Sloveniji, se samo na sebi zastavlja tudi vprašanje, kakšni (finančni, psihološki in fizični) koraki so potrebni za njihovo postavitev.
MMC je pojasnila o temi, ki prežema prihodnost civilizacije, poiskal pri Urošu Mercu, direktorju podjetja Bisol, ki se edini v Sloveniji fotovoltaike (to je vede, ki se ukvarja z neposredno pretvorbo sončne energije v električno) loteva na masovnem proizvodnem nivoju, svoje module (se pravi sončne panele) pa z oznako vrhunska kakovost uspešno prodaja tako doma kot po svetu.
Amortizacija termoelektrarne precej daljša
Že na začetku pogovora je Merc zavrnil najpogostejši očitek na račun sončne energije: njeno visoko ceno. Ko smo ga povprašali, zakaj se splača investirati v sončno elektrarno, če pa se po dostopnih podatkih investicija povrne šele v 15 letih, nam je odgovoril, da je to »en velik nesporazum«. Pojasnil je, da se gradnjo termoelektrarne izplača v 40 do 50 letih, gradnjo sončne pa v zgolj 15 letih. Pri tem je priznal, da je na ta način proizvedena električna energija dražja, a takoj dodal, da ne toliko, kot se zdi: »Mi danes lahko proizvajamo električno energijo tam nekje pod 20 centi za kilovatno uro, če pa pogledamo, da v Italiji gospodinjstva plačujejo 24 centov za kilovatno uro, vidimo, da je v Italiji fotovoltaika pravzaprav že danes cenejša kot pa energija iz omrežja«.
Merc meni, da je zelo pomembno, da se v ljudeh usidra dejstvo, da je fotovoltaika tista, ki je iz leta v leto cenejša, saj se cena proizvodnje kilovatne ure na tem področju vsakih 12 mesecev zniža za sedem do devet odstotkov. »To pomeni, da smo vsako leto cenejši, med tem ko se konvencionalna elektrika vsako leto draži. In tukaj se pričakuje točka preloma /…/. Pričakuje se, da bo že v dveh ali pa treh letih električna energija iz sonca cenejša od tiste, ki se jemlje iz vtičnice«.
Leta 2012 12 odstotkov energije iz sonca?
Da svet množično dela na proizvodnji sončne energije, je potrdil tudi z naslednjimi besedami: »Glejte, vsaka energija je na začetku potrebovala sredstva, da se je razvila. Npr. če pogledamo, koliko subvencij je bilo danih v jedrsko tehnologijo, v premog in podobno, zato da lahko danes to uporabljamo. Pa še danes se to množično subvencionira. Fotovoltaika pa je v zadnjih sedmih, osmih letih šele prišla iz laboratorijskega na množični industrijski nivo in največ pomeni prav ekonomija obsega. Pri vsakokratni podvojitvi obsega proizvodnje v svetu cena fotovoltaike pade za 22 odstotkov in to je smisel, na tem zdaj delamo«. V skladu s tem pričakujejo, da bo fotovoltaika leta 2020 v primerjavi s klasično elektriko cenejša že za 90 odstotkih evropskega trga. Cilj Evrope je, da do leta 2020 v celotnem naboru električne energije zagotovi 12 odstotkov elektrike iz sonca.
V skladu s pričakovanji cenejše sončne energije pa se ne zastavlja le vprašanje postavljanja večjih sončnih elektrarn, temveč tudi gospodinjskih. Merc je izračunal, da bi morala slovenska štiričlanska družina, glede na to, da v povprečju porabi 3,5 megavatne ure na leto, za postavitev sončne elektrarne (panelov), ki bi zadovoljila njene potrebe, vložiti 11.000 do 13.000 evrov.
Dražje prodajaš, ceneje kupuješ
Pri takih načrtih je pomembna energetska bilanca. Treba je namreč ugotoviti, kako velika naj bo elektrarna, da bo zadostila potrebam po energiji. V obzir je treba vzeti dejstvo, da ponoči sonce ne sveti, človek pa ima prižgano luč, gleda televizijo ipd. in je na ta način še vedno vezan na klasično energetsko omrežje. V tem kontekstu je z vidika gospodinjstva najbolj smiselno iz sonca pridobljeno energijo prodajati državi po višji ceni, na drugi strani pa kupovati elektriko na enak način kot do zdaj po nižji ceni, svetuje sogovornik in dodaja: »Tukaj gre za čisto investicijo v smislu 'toliko dam svojega kapitala, toliko dam bančnega vira, po takih obrestnih merah, toliko lahko pričakujem od elektrarne' in vidim, kje se mi ekonomija izplača.«
Drugačna pa je situacija pri postavljanju sončnih elektrarn na (vikend) objektih, ki nimajo možnosti priključka na električno omrežje, saj se tu investicija v sončne panele splača precej bolj kot postopek priključitve na omrežje, trdi Merc. Pri slednjem je treba po njegovih besedah računati na okoli 50 odstotkov višje stroške investicije, saj zahteva tudi namestitev akumulatorjev.
Tri glavne skupine tehnologij
In zdaj k bolj tehničnim temam. Kakšni paneli so sploh na voljo in kaj jih sestavlja? Najpogostejša je tehnologija modulov s kristalno silicijevimi sončnimi celicami, sledijo pa tankoplastna tehnologija (moduli s tankoplastnimi, torej manj lomljivimi sončnimi celicami), ki je v cenovnem smislu za kilovatno uro manj atraktivna, in nove tehnologije, o katerih je zdaj še manj govora. Kaže, da se bo prebila predvsem prva od omenjenih tehnologij, saj, kot pravi direktor Bisola, novega tehnološkega preboja ne gre več pričakovati in zdaj prihajajo zgolj variacije, ki pa komercialno niso zanimive. Prav zato se mu zdi v prihodnosti za cenejše pridobivanje sončne energije bistvenega pomena izboljševanje obstoječe tehnologije (izpopolnjeni stroji, manj uničenih celic, tanjše celice, manjša poraba materiala, s tem pa nižanje proizvodnih stroškov in cen artiklov).
Najpogostejši kristalni silicijevi fotonapetostni moduli so sestavljeni iz visokokakovostnih materialov. Sončne celice omogočajo bolj ali manj visoko učinkovitost pretvorbe modulov, ta pa je sicer odvisna od pretvorbe sončnih celic in, denimo v primeru Bisola, katerega glavni izdelek so polikristalni silicijevi fotonapetostni moduli, v povprečju znaša 15 odstotkov.
Sprehod po tovarni sončnih panelov
Kako poteka proizvajanje panelov, si lahko ogledate in preberete v spodaj priloženi fotozgodbi, ki prikazuje in popisuje sprehod po proizvodnji modulov v Bisolu.
tega ne izkoristimo zato,ker bi se svetovno gospodarstvo sesulo, če bi bilo potrebno zgraditi toliko sončnih modulov, ki so trenutno veliko predragi za takšen podvig.
Kaj če bi izkoristili vsaj eno tisočino tega???
Danes temu že zdaleč ni tako. Če upoštevaš investicijo v panele in vso ostalo opremo, je potrebno pridobiti še krepko subvencioniran odkup proizvedene elektrike s strani države, da se ti zadeva splača prej kot v 10 letih. Brez subvencioniranega odkupa fotovoltaične elektrike je postavitev takšnih panelov le igranje za zelo bogate. Subvencije se pri nas sicer da dobiti, a čeprav so super zadeva, so le opora na katero se lahko naslanja razvijajoča tehnologija. Če pa solarne celice kdaj hočejo postati bistven del proizvajanje električne energije, bo njihova cena morala pasti vsaj za faktor 5-10.
Dokler se fotovoltaika ne bo pocenila vsaj toliko, da se ti investicija preko nesubvencioniranega odkupa solarne elektrike povrne v cca 5-10 letih, bodo razni superlativi podjetij, kot je Biosol, še vedno romali v imenik marketinškega pretiravanja. Vsaj zame.
na pol hektarja ustvarjam samooskrbo. (mora biti poceni)
1. bivanje
2. energija
3. hrana
1. v načrtu imam objekt zgrajen pretežno iz izolacijskih materialov (v pripravi-dokumentacija)
2. za energijo sem večino že postoril:
elektrika: fotovoltaika po moje še ni zrela za uporabo. je draga in s sedanjo tehnologijo dobiš le dobrih 100W/m2. dvomim tudi v trajnost polprevodniške tehnologije (po izkušnjah nekaterih pade po treh letih učinkovitost za 50%). raje sem izbral eletrični generator za cca 200 eur in ga predelal na lesni plin(cca 300 eur). površne meritve kažejo porabo 1kg lesa na uro pri polni obremenitvi (2,5kw). izdelal sem še manjšo vetrnico (3,7m premera) za napajanje UPS a, za pogon grunfos pumpe.
kurjava: toplotna črpalka je huda investicija. odločil sem se za direktno skladiščenje toplote v zemljo - geotermalno polje volumna okrog 70m3. izkop, folija in polaganje cevi od talnega gretja, montažni material grunfos črpalka, mešalni ventil (900 eur). na odpadu sem našel uporabnih 10m2 sončnih kolektorjev. v naših krajih štiri najbolj sončne ure dajejo nekje 1.4kw/m2/h toplote (nekaj drugega kot fotovoltaika). ta površina naj bi segrela cel volumen na 80 stopinj v približno 30 dneh (za zimo). po potrebi bom dodajal v tla še toploto iz generatorja (cca 5kw/h). toplota bo potem iz zemlje pozimi šla direktno v radiatorje z isto črpalko.
3.obdelava zemlje za prehrano je z električnimi stroji, moja elektrika je skoraj zastonj.
mogoče bo praksa pokazala kakšne pomanjkljivosti, v tej fazi pa vse deluje po predvidevanjih.
sonce je prava stvar
Treba je ločit med tem kaj so dejstva, in med tem, kaj si želiš, da bi bila dejstva.
;)
Ponoči pa vodno energijo pretvarjaš v električno energijo.
Podnevi ....
Ustrezno urejen sistem pa pomeni imeti ustezen vir toplote zunaj objekta (npr. zemlja, ....) in ustrezen vir ponora toplote v objektu (npr. talno gretje).
Talno gretje je ustrezen ponor toplote, ki jo daje TČ, če se tla tako malo segrejejo, da je omogočeno ogrevanje, hkrati pa temperatura tal ni zdravstveno škodljivo za prebivalce.
Z majhno temperaturo tal lahko segrevamo objekt le, če je objekt ustrezno toplotno izoliran (majhne toplotne izgube).
Torej, v takem preimru TČ za ogrevanje porabi le petino tiste energije, ki jo sicer moramo v objekt dovajati prekodrugih toplotnih naprav (peč, kamin).
To pomeni, da namesto 5kW peči za ogrevanje rabimo le 1kW močno TČ.
Z današnjim znajem lahko izračunamo stroške za vsako stvar, tudi za degradacijo zemljišča, kjer kaj stoji... Nasplošno sončne celice dajo okoljsko gledano plus, saj je cenovno gledano izplen, večji kot skupni stroški v življenski dobi. Energijo samo kot tako, ni smiselno primerjati, le skupni stroški , ki vključujejo tudi odpadke in vse, so smiselni.
The sun could easily provide the planet with sufficient energy, if only we are willing to change and to invest in harvesting that solar energy...
če že govorimo o okolju prijaznih virih energije - zakaj je vsaka klimatska naprava narejena po sistemu zrak-zrak? zakaj ne bi s toplotno črpalko v klimatski napravi ogrevali sanitarne vode? tako pa porabljamo posebej električno energijo za hlajenje, ki jo izločamo v okolje, potem pa v grelnikih posebej grejemo vodo. isto je s hladilniki in zamrzovalniki. če bi bil interes, bi se to že zdavnaj serijsko izdelovalo. ker bi lahko npr. ena tovarna izdelovala toplotne črpalke (klimatske naprave), druga pa grelnike vode, ki bi imeli kompatibilne priključke za priklop na toplotno čpalko in bi vodo dogrevali le po potrebi, ne pa stalno.
Če hočemo poganjati tolplotno črpalko rabimo elektriko. Od kje naj bi jo dobili?
Rešitev tudi za objekte, ki ne sodijo v kategorijo pasivnih ali celo ničnih objekotv, je toplotna črpalka gnana z električno energijo.
Peči na biomaso, ki sledijo sodobnim trendom, še bolkj pa peči za soproizvodnjo, imajo neviden dim, ki ne naredi škode.
Pozimi ni druge alternative kot kurjenje bioamase ali premoga. Recimo premog ni trajnostna rešitev in jo bomo čez 200 let lahko odmislili. Jedrska energija, ki jo bodo nejateri vztrajno zagovarjali pa je zaradi ogromne energije vložene v pridobivanje urana zelo vprašljiva, poleg tega bodimo pozorni na poročila o večji obolevnosti ljudi pri jedrskih elektrarnah.
Seveda so današnje toplotne naprave boljše, vendar ostaja dejstvo, da mnogo dimnikov, pa čeprav z majhnimi izpusti, slabša zrak. Na to negativno plat biomase pozabljamo.
Naše telo pa diha zrak, ne izpustov.
Pravi odgovor človeštva je torej iskati v smeri "uporabljaj energijo, ki ne proizvaja izpustov zato, da boš dihal zrak brez izpustov".
Čist zrak in čista voda morata postati moto človekovefa razvoja!
Sončna energija pretvorjena v električno energijo je gotovo ena od pravih smeri k čistemu zraku in čisti vodi.
Če gledamo sončne elektrarne same kot take so na dolgi rok odlična naložba. Za tiste, ki imajo presežek denarja morda celo renta za starost.
To deluje samo v tem trenutku ker tega ne počne veliko ljudi, ko bo to postala navada velike količine ljudi bo država rekla da se lahko je**mo. Ker nikjer na svetu ne bo država dovolila sistema da oni tebi plačujejo da ti porabljaš državno elektriko.