Podnebne spremembe z globalnim segrevanjem že terjajo svoj davek, vse bolj do izraza pa prihaja tudi pomanjkanje konvencionalnih energetskih virov. In ker je ob vsem tem prisotna še želja po energetski neodvisnosti, se kot alternativa (vse dražjim) fosilnim gorivom omenja predvsem sonce, ki z vidika dolgoročnega obstoja človeštva predstavlja neusahljiv vir energije.

V Sloveniji eno podjetje z masovno proizvodnjo modulov
Življenja brez elektrike si ni več mogoče predstavljati, zato beseda o prednostih in slabostih sončne energije gotovo ne bo odveč. Glede na to, da sončne elektrarne vse pogosteje rastejo tudi po Sloveniji, se samo na sebi zastavlja tudi vprašanje, kakšni (finančni, psihološki in fizični) koraki so potrebni za njihovo postavitev.

MMC je pojasnila o temi, ki prežema prihodnost civilizacije, poiskal pri Urošu Mercu, direktorju podjetja Bisol, ki se edini v Sloveniji fotovoltaike (to je vede, ki se ukvarja z neposredno pretvorbo sončne energije v električno) loteva na masovnem proizvodnem nivoju, svoje module (se pravi sončne panele) pa z oznako vrhunska kakovost uspešno prodaja tako doma kot po svetu.

Amortizacija termoelektrarne precej daljša
Že na začetku pogovora je Merc zavrnil najpogostejši očitek na račun sončne energije: njeno visoko ceno. Ko smo ga povprašali, zakaj se splača investirati v sončno elektrarno, če pa se po dostopnih podatkih investicija povrne šele v 15 letih, nam je odgovoril, da je to »en velik nesporazum«. Pojasnil je, da se gradnjo termoelektrarne izplača v 40 do 50 letih, gradnjo sončne pa v zgolj 15 letih. Pri tem je priznal, da je na ta način proizvedena električna energija dražja, a takoj dodal, da ne toliko, kot se zdi: »Mi danes lahko proizvajamo električno energijo tam nekje pod 20 centi za kilovatno uro, če pa pogledamo, da v Italiji gospodinjstva plačujejo 24 centov za kilovatno uro, vidimo, da je v Italiji fotovoltaika pravzaprav že danes cenejša kot pa energija iz omrežja«.

Merc meni, da je zelo pomembno, da se v ljudeh usidra dejstvo, da je fotovoltaika tista, ki je iz leta v leto cenejša, saj se cena proizvodnje kilovatne ure na tem področju vsakih 12 mesecev zniža za sedem do devet odstotkov. »To pomeni, da smo vsako leto cenejši, med tem ko se konvencionalna elektrika vsako leto draži. In tukaj se pričakuje točka preloma /…/. Pričakuje se, da bo že v dveh ali pa treh letih električna energija iz sonca cenejša od tiste, ki se jemlje iz vtičnice«.

Leta 2012 12 odstotkov energije iz sonca?
Da svet množično dela na proizvodnji sončne energije, je potrdil tudi z naslednjimi besedami: »Glejte, vsaka energija je na začetku potrebovala sredstva, da se je razvila. Npr. če pogledamo, koliko subvencij je bilo danih v jedrsko tehnologijo, v premog in podobno, zato da lahko danes to uporabljamo. Pa še danes se to množično subvencionira. Fotovoltaika pa je v zadnjih sedmih, osmih letih šele prišla iz laboratorijskega na množični industrijski nivo in največ pomeni prav ekonomija obsega. Pri vsakokratni podvojitvi obsega proizvodnje v svetu cena fotovoltaike pade za 22 odstotkov in to je smisel, na tem zdaj delamo«. V skladu s tem pričakujejo, da bo fotovoltaika leta 2020 v primerjavi s klasično elektriko cenejša že za 90 odstotkih evropskega trga. Cilj Evrope je, da do leta 2020 v celotnem naboru električne energije zagotovi 12 odstotkov elektrike iz sonca.

V skladu s pričakovanji cenejše sončne energije pa se ne zastavlja le vprašanje postavljanja večjih sončnih elektrarn, temveč tudi gospodinjskih. Merc je izračunal, da bi morala slovenska štiričlanska družina, glede na to, da v povprečju porabi 3,5 megavatne ure na leto, za postavitev sončne elektrarne (panelov), ki bi zadovoljila njene potrebe, vložiti 11.000 do 13.000 evrov.

Dražje prodajaš, ceneje kupuješ
Pri takih načrtih je pomembna energetska bilanca. Treba je namreč ugotoviti, kako velika naj bo elektrarna, da bo zadostila potrebam po energiji. V obzir je treba vzeti dejstvo, da ponoči sonce ne sveti, človek pa ima prižgano luč, gleda televizijo ipd. in je na ta način še vedno vezan na klasično energetsko omrežje. V tem kontekstu je z vidika gospodinjstva najbolj smiselno iz sonca pridobljeno energijo prodajati državi po višji ceni, na drugi strani pa kupovati elektriko na enak način kot do zdaj po nižji ceni, svetuje sogovornik in dodaja: »Tukaj gre za čisto investicijo v smislu 'toliko dam svojega kapitala, toliko dam bančnega vira, po takih obrestnih merah, toliko lahko pričakujem od elektrarne' in vidim, kje se mi ekonomija izplača.«

Drugačna pa je situacija pri postavljanju sončnih elektrarn na (vikend) objektih, ki nimajo možnosti priključka na električno omrežje, saj se tu investicija v sončne panele splača precej bolj kot postopek priključitve na omrežje, trdi Merc. Pri slednjem je treba po njegovih besedah računati na okoli 50 odstotkov višje stroške investicije, saj zahteva tudi namestitev akumulatorjev.

Tri glavne skupine tehnologij
In zdaj k bolj tehničnim temam. Kakšni paneli so sploh na voljo in kaj jih sestavlja? Najpogostejša je tehnologija modulov s kristalno silicijevimi sončnimi celicami, sledijo pa tankoplastna tehnologija (moduli s tankoplastnimi, torej manj lomljivimi sončnimi celicami), ki je v cenovnem smislu za kilovatno uro manj atraktivna, in nove tehnologije, o katerih je zdaj še manj govora. Kaže, da se bo prebila predvsem prva od omenjenih tehnologij, saj, kot pravi direktor Bisola, novega tehnološkega preboja ne gre več pričakovati in zdaj prihajajo zgolj variacije, ki pa komercialno niso zanimive. Prav zato se mu zdi v prihodnosti za cenejše pridobivanje sončne energije bistvenega pomena izboljševanje obstoječe tehnologije (izpopolnjeni stroji, manj uničenih celic, tanjše celice, manjša poraba materiala, s tem pa nižanje proizvodnih stroškov in cen artiklov).

Najpogostejši kristalni silicijevi fotonapetostni moduli so sestavljeni iz visokokakovostnih materialov. Sončne celice omogočajo bolj ali manj visoko učinkovitost pretvorbe modulov, ta pa je sicer odvisna od pretvorbe sončnih celic in, denimo v primeru Bisola, katerega glavni izdelek so polikristalni silicijevi fotonapetostni moduli, v povprečju znaša 15 odstotkov.

Sprehod po tovarni sončnih panelov
Kako poteka proizvajanje panelov, si lahko ogledate in preberete v spodaj priloženi fotozgodbi, ki prikazuje in popisuje sprehod po proizvodnji modulov v Bisolu.