Zaradi že obstoječega tajanja grenlandskih ledenikov se bo morska gladina dvignila za najmanj 27 centimetrov. Foto: AP
Zaradi že obstoječega tajanja grenlandskih ledenikov se bo morska gladina dvignila za najmanj 27 centimetrov. Foto: AP

Grenlandski ledeni pokrov je med letoma 1985 in 2022 izgubil 5091 kvadratnih kilometrov površine, je pokazala raziskava, objavljena v reviji Nature, to je prva ocena izgube ledu v tako velikem obsegu.

To je tudi prva raziskava, ki je izračunala količino ledu, ki ga je Grenlandija izgubila prav zaradi umikanja ledenikov, in sicer kar 1,034 gigatone. Znanstveniki tudi navajajo, da so prejšnje ocene sprememb uravnoteženosti mase grenlandskega ledenega pokrova – koliko snega in ledu se nabere vsako leto in koliko se ga izgubi – zaradi neupoštevanja umikanja ledenikov podcenile izgube za 20 odstotkov.

Izginulih 5091 kvadratnih kilometrov predstavlja površino, veliko približno kot otoška država Trinidad in Tobago.

Raziskovalci so za analizo sprememb skozi čas uporabili več kot 200.000 satelitskih opazovanj in opažanj položaja ledenikov s pomočjo umetne inteligence.

"Na Grenlandiji imamo tri področja, kjer se vse samo umika in drobi," je povedal soavtor raziskave Alex Gardner, raziskovalec Zemlje iz Nasinega laboratorija za reaktivni pogon.
"Pretekle metode niso bile najboljše pri merjenju sprememb ledenega pokrova. A so spremembe velike."

Grenlandski ledeni pokrov je eden od dveh preostalih ledenih pokrovov, drugi pokriva Antarktiko. Sestavljen je iz stotine ledenikov in pokriva približno 80 odstotkov Grenlandije.
Če bi se popolnoma stajal, bi dvignil površino morja za približno 7,4 metra.

Zaradi podnebnih sprememb se Arktika segreva štirikrat hitreje kot preostali svet, zato je po mnenju znanstvenikov neizogibno, da se bo zaradi že obstoječega tajanja grenlandskega ledenega pokrova morska gladina dvignila za vsaj 27 centimetrov.

Znanstveniki pravijo, da bodo imele izgube ledu zaradi umikanja ledenikov majhen vpliv na gladino svetovnih morij, ampak velik učinek na kroženje v oceanih. Tolikšna količina sladke vode v slanem oceanu bi okrepila obalne tokove okoli Grenlandije in ošibila atlantsko meridionalno kroženje, ki premika vodo s severa na jug in prinaša toploto v Evropo.