Vremenske ujme, ki so posledica podnebnih sprememb, letos slovenskemu kmetijstvu niso prizanašale. Foto: MMC RTV SLO
Vremenske ujme, ki so posledica podnebnih sprememb, letos slovenskemu kmetijstvu niso prizanašale. Foto: MMC RTV SLO

Pri upravljanju proizvodnih, tržnih in finančnih tveganj v kmetijstvu je najboljša preventiva, poudarja Luka Juvančič z Biotehniške fakultete. Tudi kmetje sami še niso izkoristili vseh možnosti za zmanjšanje tistih normalnih tveganj v rangu 30-odstotnega nihanja dohodka. "Več je treba narediti pri naložbah v preventivo v kmetijstvu, v tržno povezovanje, pa tudi z intenzivnejšo udeležbo na terminskih trgih," pravi Juvančič.

O tem, kako se kmetijstvo prilagaja podnebnim spremembam, govorijo tudi v današnjem Studiu ob sedemnajstih.

Za večja tveganja je pri nas uveljavljeno sofinanciranje zavarovalnih premij, raven sofinanciranja je trenutno nizka, prav tako zanimanje kmetov. Morda tudi zato, ker po zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč država ob najhujših primerih zagotavlja neko povračilo škode. Vemo pa, da ta plačila prihajajo z več kot enoletnim zamikom, razočaranje zaradi nizkega povračila je veliko.

Zdajšnji sistem je neustrezen. Evropska komisija za prihodnjo perspektivo ponuja relativno nov mehanizem za zmanjšanje dohodkovnih tveganj, ki ga že izvajajo nekatere države, tudi sosednja Madžarska. To so t. i. individualni varčevalni računi, po katerih "bi namensko varčevali za primere škode", pojasnjuje Barbara Trunkelj s kmetijsko-gozdarske zbornice in dodaja: "Stvar ni težka za izvedbo, kmetom ni treba voditi računovodstva."

Pri tem bi se del javnih sredstev, ki jih dobiva kmetija, stekal na individualni račun kmetije, ta pa bi bila ob tem deležna posebnih davčnih olajšav. Račun bi lahko sprožila, ko bi se za to pojavila potreba. Razprave bodo pokazale, ali bo ta možnost obvladovanja tveganj v kmetijski pridelavi pritegnila slovenske kmete.