Kmetijstvo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.8 od 14 glasov Ocenite to novico!
Pozeba, zmrzal
Prizadetost zaradi aprilske pozebe ni bila po vsej Sloveniji enako velika, temveč je bila odvisna predvsem od lege in s tem povezanimi mikroklimatskimi pogoji. Foto: Reuters
Pozeba, zmrzal
Na kmetijski zbornici pridelovalcem svetujejo, naj poškodovane posevke in nasade redno pregledujejo in spremljajo razvoj, od tega pa so odvisni ukrepi, ki jih je treba opraviti, da bi zmanjšali škodo, predvsem pa ohranili čim več pridelka. Foto: EPA
Pozeba, zmrzal
Nekateri kmetijski delavci se proti pozebi borijo s pokrivanjem pridelkov, s kurjenjem vlažnega sena in nizkimi preleti helikopterja, ki naj bi topel zrak zadržal nad vinogradi, ter z uporabo foliarnih gnojil, ki so namenjena odpornosti rastlin pred nizkimi temperaturami. Najučinkovitejši pa naj bi bil sistem oroševanja. Foto: EPA
VIDEO
Kakšno škodo je pozeba po...

Dodaj v

"Kmetu premalo ostane, če četrtino pridelka na leto daje za zavarovanje"

Finančne ocene škode pozebe še ni, ker je za to še prezgodaj
10. maj 2017 ob 17:13
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Danes se brez zavarovanj ni mogoče iti kmetijske dejavnosti, še posebno če od te živiš," pravijo na kmetijski zbornici. Toda letošnja pozeba je znova pokazala težave v praksi tudi glede zavarovanj.

Po razmeroma toplem začetku pomladi so nizke temperature zraka 21. in 22. aprila po Sloveniji prizadele skoraj 41.000 hektarjev kmetijskih površin. Največja škoda je nastala v intenzivnih sadovnjakih, predvsem pri jablanah, ki so gospodarsko najpomembnejša kultura v sadjarstvu - po danes predstavljeni oceni Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je ocena poškodovanosti pri njih kar od 80- do 100-odstotna, ter pri vinski trti.

Najbolj prizadeta območja so v severovzhodni in vzhodni Sloveniji, številni sadjarji in vinogradniki pa so hudo škodo utrpeli že v lanski pozebi, zato bodo ob pridelek vse do leta 2018.

Težava (pre)zgodnjih pomladi
"Videti je, da je pozeba tudi ena izmed posledic klimatskih sprememb
," je za MMC pojasnil Miran Naglič, pri zbornici odgovoren za področje naravnih nesreč.

"V kmetijstvu se sicer le malo pozna, če se povprečna letna temperatura dvigne za dve desetinki. Bolj pa se pozna v tem, da so prisotni ekstremi - nadpovprečna količnina padavin, nadpovprečno dolgo obdobje brez njih in podobni pojavi. Če pogledam nazaj, pri teh pozebah ne gre za tako pozen mraz, kot gre za problem (pre)zgodnjih pomladi. Tudi pred leti je bilo popolnoma normalno, da okoli prvega maja zapade sneg in je hladno, a takrat sta bila marec in april še veliko hladnejša, zato vegetacija še ni toliko napredovala," je razložil prizadetost zaradi lanske in letošnje pozebe.

Izplačevanje le po polžje
Državna pomoč naj bi bila namenjena samo tistim, pri katerih je ogrožen obstoj dejavnosti ali družine. Lanska škoda zaradi pozebe je bila ocenjena na 44 milijonov evrov, država je z intervencijskim zakonom namenila 3,5 milijona evrov pomoči. "Ta se bo razdelila na osnovi kriterijev, ki so določeni v zakonu, razdelitev pa v končni fazi dela Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja RS," je pojasnil Naglič. Toda od lanske pozebe je minilo že več kot leto dni, kmetje pa tega denarja še vedno niso dobili.

Vendar naš sogovornik pri tem ne kaže na nobenega krivca, pojasnjuje pa, da so birokratski postopki tako dolgi, saj je treba počakati, da so znani statistični podatki o tržnih cenah, škoda se mora verificirati v Bruslju ...

Zavarovana manj kot tretjina površin
Zbornica je zato predlagala tudi več drugih ukrepov za ublažitev posledic pozebe, med drugim to, da se mora urediti sistem zavarovanja. "Vemo, da smo imeli v preteklosti že 50-odstotno sofinanciranje države k zavarovalni premiji, zadnja leta pa se je to zniževalo. Zato predlagamo ureditev sistema zavarovanja tako, da bo ta v danih ekonomskih razmerah sprejemljiv za kmete - višja stopnja sofinanciranja, nižja odbitna franšiza, ugodnejši paketi zavarovanj," so pojasnili na današnji novinarski konferenci.

Število zavarovanih površin se sicer povečuje, vendar to še vedno ni zadovoljivo. "Podatki ministrstva kažejo, da je stopnja zavarovanja v tem letu nekaj večja, kot je bila - počasi se bližamo tretjini. Težava pa je v visokih zavarovalnih premijah, akumulacija v kmetijski panogi ni taka, da bi četrtino pridelka lahko vsako leto namenjal za zavarovanje. Toliko ti preprosto ne ostane, ne prideš skozi," je bilo slišati.

Sporna 15-odstotna odbitna franšiza
Nameni zavarovanja so sicer točno določeni - za sušo se na primer ne da zavarovati, prav tako ne za napad podlubnikov.

Zavaruje se povsem po presoji lastnika. Zavarujejo se lahko samo deli nasada, posamezne parcele na določenih legah. Izračuna se vrednost proizvodnje, pri trajnih nasadih zavarovalna premija znaša okoli četrtine vrednosti pridelka. "Torej, predvidevam, da bom na tem hektarju pridelal toliko in toliko jabolk, ki jih bom prodal po taki in taki ceni, premija pa se nato obračuna od vrednosti pridelka," pojasnjuje Naglič.

Polna letna zavarovalna premija za en hektar intenzivnega nasada jablan je 4.000 evrov, navede dejanski zavarovalni primer enega izmed slovenskih kmetovalcev. 40 odstotkov plača država, vendar je 10 odstotkov dohodnine, zato je državne pomoči pravzaprav 36 odstotkov. Sadjar mora tako plačati 2.560 evrov premije na posamezni hektar oziroma na površino, nekaj večjo od nogometnega igrišča.

"Potem pa je tukaj še 15 odstotkov obvezne odbitne franšize. Ko nastane škoda - če je nastane za manj kot 15 odstotkov tistega, za kar sem zavaroval, ne dobim nič. Če je škoda ocenjena na 40 odstotkov, jaz dobim le 25 odstotkov, saj se teh 15 odstotkov odbitne franšize vedno odbije stran," Naglič razloži zavarovalni sistem.

"Pri sadjarjih pa je nastala še ena težava. Veliko nasadov že imajo pod mrežami za točo, zato pri normalni toči skoraj nikoli ni več kot 15 odstotkov škode, zavarovalno premijo pa morajo vseeno plačati," pokaže na težavo, ki jezi sadjarje.

Oroševalni sistemi delujejo, a zanje ni denarja
Nekateri kmetijski delavci se sicer proti pozebi borijo s pokrivanjem pridelkov, s kurjenjem vlažnega sena in nizkimi preleti helikopterja, ki naj bi topel zrak zadržal nad vinogradi, ter z uporabo foliarnih gnojil, ki so namenjena odpornosti rastlin pred nizkimi temperaturami.

"Ocenjujemo, da so vse to stvari, ki pripomorejo le za stopinjo, dve in za neki krajši čas," Naglič pojasni, da težave nastanejo, kadar večji del noči vztrajajo precej nizke temperature. Pravi, da izkušnje kmetov kažejo, da je najučinkovitejši ukrep proti spomladanski pozebi oroševanje.

Gre za sistem cevi v sadovnjakih oziroma vinogradih, prek katerih pred napovedano pozebo začnejo pršiti vodo po drevju. Ta začne zaradi nizkih temperatur na njem zmrzovati in tako veje ter liste obda z ledom, ki učinkuje izolativno in tako obvaruje občutljive dele rastlin. Vendar pa so stroški postavitve takih sistemov zelo veliki, težavo pa predstavljajo tudi vodni viri zanje oziroma dovoljenja za te.

Tina Hacler
Prijavi napako
Komentarji
Black Eagle
# 10.05.2017 ob 18:25
PRI VINOGRADIH odbitna franšiza 30% + 25 % premija...
pri totalni škodi dobiš 45%, je potreben komentar....
smartass2011
# 11.05.2017 ob 02:26
Neko noč sem videl leteti zavarovalniškega agenta na metli, ko je stresal pozebo po poljih, vinogradih in sadovnjakih.
hypatos
# 10.05.2017 ob 20:05
Podobno je pri avtomobilsjem zavarovanju (kasko).

Ko želiš avto zavarovati, je v polici zapisana vrednost avtomobila ob nakupu (ko je bil nov), ko ga pa "razbiješ" (totalka), ga pa ocenijo po evrotaksu.

Plačujemo več, dobimo manj.
Tempo
# 10.05.2017 ob 18:00
Bioinženering (upravljanje z vremenom) in trosenje strupa iz zraka. Potem vstopi Monsanto, ki ponuja neuničljiva semena in rastline, odporne na vse možno. Poznana zgodba iz tujine!

Nikoli prej ni bilo toliko težav v kemtijstvu, kot zadnja leta. Nikoli prej tudi doma nismo imeli toliko bolanega sadnega drevja kot pa zadnjih 5 let.


In še nikoli prej v trgovinah ni bilo na voljo sadja, katerega ime moraš poiskati na internetu, da sploh veš za kaj gre. In z njimi smo dobili mnogo bolezni in škodljivcev iz vseh koncev sveta.

Najlažje je rečt "Obama mi je spet paradajz odnesel!"
anjago2
# 10.05.2017 ob 20:07
ma res strašna ugotovitev po 20 letih čivkanja vrabcev na žlebu haha.... saj pa to je dejstvo že kak dolgo, živele državne zavarovalnice z miljonskimi dobički za koritneže
Bendit
# 10.05.2017 ob 18:14
Tole je pa malo bolano ali pa jaz ne razumem smisla taksnega zavarovanja:

"Potem pa je tukaj še 15 odstotkov obvezne odbitne franšize. Ko nastane škoda - če je nastane za manj kot 15 odstotkov tistega, za kar sem zavaroval, ne dobim nič. Če je škoda ocenjena na 40 odstotkov, jaz dobim le 25 odstotkov, saj se teh 15 odstotkov odbitne franšize vedno odbije stran," Naglič razloži zavarovalni sistem.
pkorosec
# 11.05.2017 ob 18:40
Resitev je le ena. Da ima vsak pametnjakovic svoj kos zemlje in pridela hrano za sebe in za svoje bliznje. Potem pa naj pametnjakovici filozofski jedo umetno hrano s trgovine.
Ampak takrat bi se hitro nasli pravicniki, ki bi rekli da ni pravicno, da ima nekdo 10kg domacega paradajza oni pa nic.
Samo eni butli delajo na tem, da bi bilo na tej zemlji cim vec ljudi iz tretjega sveta, tak da so moznosti samooskrbe s tem vedno bolj skrcene.
eMZe
# 11.05.2017 ob 17:21
S kmetijstvom se da preživeti samo, če prodajaš muda za bubrege. Torej, prodajaš škropljena plantažna jabolka po ceni eko organsko bio sonaravno ali kaj podobnega.
Resen kmet tega ne počne.
Kolega je lani splužil 350 ton koruze na približno 30 hektarjih. Realni STROŠEK pridelave je 1000 EUR/hektar (seme, gnojilo, gorivo, čas). Odkupna cena koruze je ... 200 EUR/tono, torej je skasiral 70.000 EUR, pred tem jih je moral investirati 30.000. Razlika gre v amortizacijo mehanizacije... pa v dohodek. Recimo, da mu je ostalo 15.000. To je za eno bolj tako-tako plačo, s tem da je sam odgovoren za posest zemljišča (kupiti ga je potrebno!), investicije, neuspešno letino, pozebo, poplavo, ...
ponosnikmet
# 10.05.2017 ob 17:25
Oroševanje učinkovito varuje do -2,ponekod je bilo pa -4...
galoper
# 10.05.2017 ob 17:30
Zavarovanje je za večino velika izguba, od katere lepo živijo zavarovalniški uradniki. Ko ne bi bilo tako, bi zavarovalnice propadle.
Ceneje za državo bo, da kmetom pokrije stroške naravnih ujm.
Prvo in drugo varianto pokrijemo vsi, prvo v ceni pridelkov, drugo - cenejšo iz proračuna.
skriti
# 11.05.2017 ob 23:13
@Geres*
Me zanima od česa/koga ti živiš k si tako pameten? Tvoj trivrstični monolog te po moji oceni izdaja, da prav dosti v živleju še nisi probal - ali se motim?

Sicer pa upam, da je iz tega prispevka videti kaj so zavarovalnice, ker ljudje potem težijo v smislu "če nisi zavaroval pač je tvoj problem" - mislim, da je zavarovalnice lahko sram, da tako nategujejo ljudi! Mi ne zavarujemo pridelka več, ker če plačuješ zavarovanje vsako leto je isto kot da bi ti vsake tri leta toča vzela 100% pridelka... (100% izpad se pa zgodi zelo redko)
pkorosec
# 11.05.2017 ob 18:43
eMZe, ne pozabi se na davek za parcelo. Sicer pa ce povemo posteno, na dezeli siva ekonomija kar dobro gre. Pri kmetu kupis repo za enako ceno, kot ce bi jo v trgovini, s tem da mu ddvja ne placas. Ves da je on dobil svoj posten denar, jaz pa ce ga poznam, vem tudi kako repo bom jedel. Oni v mestu pa naj gredo v Spara
Eska
# 10.05.2017 ob 19:19
@fritaja # 10.05.2017 ob 18:36 Izhajal sem splošnega stališča, da vsi zavarujejo in zanemaril uvoz.
Tudi dobiček zavarovalnic je vpaćan v znesku zavarovalnih premij, zato bi ga zavarovalnice uporabljati za znižanje premij, oziroma zmanjšanje odbitnih franšiz,... , namesto posrednega in neposrednega razdeljevanja različnim osebam, brez izračuna povratnih učinkov. Riziki so pač različni.
dr Strangelove
# 14.05.2017 ob 21:37
Kmetje plačujejo katastrski dohodek, ki je odvisen od tega, koliko zemlje (travnikov, njiv, gozdov) ima kmet tako da ni res, da so pridelki, ki jih kupite pri njemu, neobdavčeni.
lolc
# 13.05.2017 ob 09:56
Meni država ne da nič pri nakupu kombiniranega vozila, nič pri nakupu orodja za opravljanje dela z katerim se ukvarjam, nič za zavarovnje materiala katerega vgrajujem, nič za zavarovanje skladišča v katerem hranim material... Pa nekako preživim.
Biti danes kmet, je ob toliko subvencijah za raznorazne stvari" privilegij" , tako da ne preveč jamrat. Vsakemu kmetu , ki gre v korak s časom ni panike in živi kot kralj.
galoper
# 12.05.2017 ob 08:31
@eMZe <-
'Kmet' pomeni družino s kmetijo in znesek se razdeli na vse.
galoper
# 12.05.2017 ob 08:21
@BAČO # 10.05.2017 ob 17:37
Kako nakup traktorja vpliva na pojav naravne ujme?
Knight Kant
# 11.05.2017 ob 08:37
"Kmetu premalo ostane, če četrtino pridelka na leto daje za zavarovanje"
----------

Skoraj vsak teden me razveseli kakšen novinar, ki jamra v imenu kmetov, ki da so vse pogosteje ob pridelek zaradi naravnih katastrof, zavarovalnice pa kmetom ne priskočijo na pomoč z nizkimi premijami zavarovanja teh vedno pogostejših dogodkov, Kolikšna pa naj bi po mnenju novinarjev bila zavarovalna premija za dogodke, ki se bodo zgodili s precejšnjo verjetnostjo?

Je pa po moje pravi smisel zavarovanja le, če se zavarujemo proti dogodkom s katastrofalnimi posledicami, ki pa se zgodijo le poredko in so posledično zavarovalne premije zanje nizke. Če pa se kmetje hočejo zavarovati proti temu, da povprečno na pet let ostanejo brez pridelka, morajo pač dati četrtino pridelka zavarovalnici. Večji del "zavarovalnici oddanega pridelka" bodo peto leto, ko bodo ostali brez pridelka, dobili sicer dobili vrnjeno, nekaj pa bo seveda ostalo zavarovalnici, ki se je morala ukvarjati z njimi. Zato je povsem smiselno, da kmetje posledice "zelo verjetnih" dogodkov krijejo sami, kot običajno poslovno tveganje,
fritaja
# 10.05.2017 ob 18:36
galoper
# 10.05.2017 ob 17:30
Zavarovanje je za večino velika izguba, od katere lepo živijo zavarovalniški uradniki. Ko ne bi bilo tako, bi zavarovalnice propadle.
Ceneje za državo bo, da kmetom pokrije stroške naravnih ujm.
Prvo in drugo varianto pokrijemo vsi, prvo v ceni pridelkov, drugo - cenejšo iz proračuna.


To ne bo čisto držalo.
Pri prvi varianti imamo možnost izbire, od koga bomo kupili pridelke. Se najde kdo, ki je kljub plačanemu zavarovanju konkurenčen, Seveda to najbrž ni slovenski kmet. Pa zavarovalnice plačujejo davek od dobička, slovenskemu kmetu ta termin ni poznan. Pri drugi varianti pa nimamo nobene izbire.
Rosimario
# 10.05.2017 ob 17:21
Upam da se oglasi kakšen član nadzornega sveta
Rosimario
# 10.05.2017 ob 17:20
Pa še eno vprašanje za miljonarja. Ali državna zavarovalnica lahko zapre svoj biznis?
Geres*
# 11.05.2017 ob 11:49
Toliko kot je danes moznosti prezivetja s kmetijo jih zadnjih 30 ket ni bilo. Domace je "in", ce le znas trziti problema s prodajo ni. Subvencij je veliko - sploh za mlade prevzemnike.

Malo manj jamranja prosim.
zelenjava
# 10.05.2017 ob 17:47
Treba delat pa mas kej od tega z lufta nic ne pade
Haloo
# 11.05.2017 ob 09:01
Kmetije samo z eno kulturo pač tvegajo.
Včasih se je pridelalo na kmetiji vse, razen makaronov.
Vedno je bilo kaj za v lonec.

Svobodni trg nam omogoča krompir iz Egipta, grozdje iz Argentine, jabolka iz Poljske.

Kmetje se sami odločijo za uspešen "biznis", svetovalci so pa itak le uradniki, ki se podredijo željam in niso v službi stroke.
themetun
# 10.05.2017 ob 17:39
Zavarovalnico so neizprosne? Ja saj, potem bodo neizprosni še kmetje, cene temu primerno visoke, mi pa bomo še naprej in še več jedli poceni hrano, ki je prepotovala pol sveta.
slovenecnb1
# 10.05.2017 ob 17:38
V Zloveniji je tako da kdor kaj ustvarja mora delati zase in še za tri druge na vsake tri leta pa se tem trem pridruži še eden tako da so štirje, po domače v Zloveniji s ene splača delati bolje ležat doma nimaš kaj falit, noben t e ne more štrafat za vsako stvar........
Rosimario
# 10.05.2017 ob 17:16
Me zanima kako je bilo to urejano za časa puntarjec
mali_M
# 10.05.2017 ob 18:01
Če nimajo za sistem za oroševanje, naj si pa talno gretje naredijo.
BAČO
# 10.05.2017 ob 17:37
Dragi kmetje vse je potrebno zavarovat pa bo. Mogoče kupit kakšen traktor manj pa zato rajši plačati zavarovalne premije in podobno. Druga zadeva je kakšne so premije. Tu so pa žal zavarovalnice neizprosne.
Park
# 10.05.2017 ob 17:20
Bioinženering (upravljanje z vremenom) in trosenje strupa iz zraka. Potem vstopi Monsanto, ki ponuja neuničljiva semena in rastline, odporne na vse možno. Poznana zgodba iz tujine!

Nikoli prej ni bilo toliko težav v kemtijstvu, kot zadnja leta. Nikoli prej tudi doma nismo imeli toliko bolanega sadnega drevja kot pa zadnjih 5 let.
Kazalo