Vaša ocena: 
Ocena 4,4 od 13 glasov
Ocenite to novico!
| Najvažnejše koristi izkoriščanja obnovljivih virov energije: | ||
| • zmanjšanje emisij CO2, • zmanjšanje emisij SO2 , • varčevanje fosilnih virov energije, • zmanjševanje uvozne odvisnosti, • zmanjševanje odpadkov (radioaktivni itd.), • lokalna razpoložljivost, • dodatni vir za razvoj lokalnega gospodarstva, • regionalni in nacionalni gospodarski impulzi, • decentralizacija oskrbovalnih sistemov. Ministrstvo za okolje in prostor za MMC. |
||
| Decentralizacija energetske oskrbe na osnovi domačih, lokalno razpoložljivih obnovljivih energetskih virov neposredno zmanjšuje uvozno odvisnost Slovenije in s tem prispeva k izboljšanju trgovinske bilance in izboljšanju narodnega gospodarstva. | ||
| Ministrstvo za okolje in prostor | ||
Povečevanje uporabe obnovljivih virov energije je ena od prednostnih nalog slovenske okolijske politike. Pri doseganju tega cilja lahko veliko vlogo odigrajo tudi občine.
Veliko slovenskih občin ima namreč potencial za izrabo obnovljivih virov energije pri zagotavljanju ogrevanja za občane in institucije. To je po dogodkih letošnje zime, ko je spor med Rusijo in Ukrajino zanetil skorajšnjo "plinsko krizo" tudi v naši državi, še kako pomembo.
Ker je Slovenija zelo gozdnata država, predstavlja energetska izraba lesa enega najpomembnejših obnovljivih virov energije v državi. "Poleg pozitivnega učinka na okolje z vidika zmanjšanja emisij je treba poudariti tudi pozitiven vpliv iz makroekonomskega vidika. Koristi od izkoriščanja obnovljivih virov so namreč večstranske in prinašajo tudi celo vrsto lokalnih in regionalnih prednosti," so za MMC povedali na ministrstvu za okolje in prostor.
Vključili so lokalne dobavitelje
To so že spoznale nekatere občine, ki so med svoje prednostne investicije postavile izgradnjo daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Med njimi sta tudi občini Vransko in Kočevje, kjer je večji del gospodinjstev priključen na ogrevanje s tem obnovljivim virom energije.
Na občini Vransko so za MMC dejali, da so bili ena izmed prvih občin, ki je izdelala energetsko zasnovo in se usmerila v trajnostni razvoj energetike. "Poleg cilja zmanjšanja onesnaževanja kraja Vransko in tudi okoliških manjših naselij v občini ter znižanja stroškov za energijo je bil cilj občine pri izgradnji sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso tudi pridobitev novih delovnih mest, izraba biomase iz okoliških gozdov in s tem možnost dodatnega zaslužka krajanov in zmanjšanje odvisnosti od zunanjih virov energije," je pojasnil Marko Krajnc.
Lesno biomaso jim namreč dobavljajo okoliški kmetje, sklenjeno pa imajo tudi pogodbo z večjim dobaviteljem, ki jim dobavlja lesne sekance iz odpadnega lesa (zabojniki, obrezline iz žag).
Kurilno olje je postajalo predrago
Dejstvo, da njihova občina leži sredi ohranjene narave, gozd pa je dominantni element prostora, je spodbudilo tudi občino Kočevje, da nadomesti kurilno olje z do okolja prijaznejšim alternativnim virom energije. Pomemben vzrok je bila tudi finančna plat investicije, saj se je cena kurilnega olja nezadržno višala. Posledično bi moralo temu slediti tudi naraščanje cen ogrevanja za občane, je njihovo odločitev za MMC pojasnila Nina Sambolec.
Tudi v Kočevju les pridobivajo iz okolice, saj so na mednarodnem razpisu izbrali podjetje, ki surovino zagotavlja iz širšega območja kočevskih gozdov in lesnopredelovalnih podjetij tega območja.
| Čeprav se pri zgorevanju lesne biomase izloča ogljikov dioksid, ki ima največ zaslug za spremembe podnebja, pa se to gorivo v nasprotju z nafto, premogom in zemeljskim plinom obravnava kot nevtralno do segrevanja ozračja. Če lesna biomasa ne bi zgorela, bi pač segnila, pri čemer bi prav tako nastali toplogredni plini. Toplogredni plini, ki nastajajo s sežigom ali gnitjem lesne biomase, so tako del naravnega kroženja ogljika v atmosferi in so v ravovesju s sposobnostmi gozda, da prek fotosinteze ogljikov dioksid razgradi v kisik in ogljik. |
Prebivalci obeh občin so pobudo sprejeli z odobravanjem, saj gre za do okolja prijaznejši in cenovno ugodnejši način ogrevanja, prav tako pa na svojih domovih pridobijo nekaj prostora, saj je toplotna podpostaja veliko manjša od prejšnjih kotlov ali rezervoarjev za olje.
Do sredstev tudi s pomočjo razpisov
Vendar pa je takšna začetna investicija kar velik zalogaj za krajevno skupnost, zato sta občini del sredstev pridobili iz mednarodnega projekta GEF (Sklad za svetovno okolje – Global Environment Facility), nepovratna sredstva pa je prispevalo tudi ministrstvo za okolje.
Med letoma 2004 in 2006 je bilo sicer prek projekta GEF pri nas sofinanciranih osem investicij v daljinsko ogrevanje na lesno biomaso in vse te krajevne skupnosti so dobile še sredstva ministrstva. Pred dnevi je ministrstvo za okolje objavilo še dva nova razpisa za energetsko izrabo lesne biomase, ki sta namenjena pravnim osebam.
Prepričani so, da se bo ob koncu izvajanja projekta GEF število tovrstnih sistemov več kot podvojilo, saj so pripravljene študije izvedljivosti za 33 novih sistemov, interes pa še vedno narašča.
Več zanimanja v manjših občinah
V Sloveniji za zdaj daljinski sistem ogrevanja z lesno biomaso uporabljajo naslednje občine oziroma kraji: Cankova, Črnomelj, Gornji Grad, Kočevje, Ljubljana, Loče, Luče, Mozirje, Nazarje, Preddvor, Solčava, Vransko, Zagorje in Železniki. Med večjimi občinami najdemo torej le Ljubljano, a MOL biomaso uporablja le kot dodatni vir v sistemu ogrevanja.
Glede na to, da tako v Kočevju kot Vranskem poudarjajo, da je ogrevanje z lesno biomaso zanesljiv sistem dobave toplote, ki bistveno zmanjša vplive na okolje, uporabljajo alternativni vir energije, ki je hkrati cenejši, kot bi bili sistemi na KOEL oziroma utekočinjen naftni plin, gradnja in obratovanje naprav pa ustvarjata nova delovna mesta in povečujeta lokalno ustvarjalnost, lahko morda v prihodnosti pričakujemo, da se jim pridruži še več krajevnih skupnosti po vsej državi.
Ana Svenšek
ana.svensek@rtvslo.si
enkratna zadeva
Ampak, a se zavedate, kakšna svinjarija je proizvodnja lesnih pelet? Koliko prahu ter ropota in to sredi naselij?
Vprašajte malce prebivalce Pivke in še ene vasice tam pri Cerknici, kako izgleda proizvodnja pelet v Sloveniji. Sredi naselij.
Krasna ekologija res.
Kar se pa tiče sajenja topolov, vrb in drevja, ki hitro raste, pa ni ravno preveč smiselno, ker ima ta les 2-3 krat manjšo kurilno vrednost, kot recimo bukev ki pa raste počasneje.
Na tem področju bi lahko veliko naredili manjši kraji, velikosti Konjic, Žalca, katere bi lahko zalagali z biomaso s "sosednjih hribov".
http://dokma.net/index.p
hp?option=com_sobi2&sobi2Task=sobi2D
etails&sobi2Id=316&Itemid=298 >
Prašnih delcev je več kot pri kurjenju kurilnega olja, ni pa dušikovih oksidov.
V sekance in pelete se običajno predelujejo ostanki lesa oziroma tisti deli drevesa ter grmovje, ki običajno ostane in strohni v gozdu. Kvaliteten les je predrag za takšno predelavo. Morda odstranjevanje manj kvalitetnega lesa iz gozda res osiromaši zemljo in zoži habitat za določene skupine živali, vendar mi ni znano, da je kdo to sistematično raziskoval.
Malce je ironično da vsaj pri individualni rabi peletov te tipično uvažamo iz Avstrije, predvsem zato, ker nihče od domačih proizvajalcev ne investira v cisterno za razvoz peletov, ampak prodajajo samo vreče, pa še to brez prevoza. Obet dvakratnega ročnega prestavljanja petih ton kurjave v primerjavi z deset minutnim sipanjem iz cisterne pa zbriše tudi tistih par evrov razlike v ceni tone.
nekaj drugih dvomov za razmislek:
- topla greda ne obstaja (vrtna), je samo dobro zatesnjen plastenjak, opoldne boste v njem zaman iskali co2. če od tod pojav tople grede,hm.
- ogrevanje ozračja bo po mnenju klimatologov povzročilo suše. toda topel zrak vsrka veliko več vode. morda bo pa več dežja?
- ogrevanje planeta bo povzročilo taljenje in dvig morske gladine. toda večina ledu je plavajočega. kozarec sem napolnil z ledom, nalil vode, napravil črtico. ko se je led stalil je gladina padla?
- nikjer nič o toplotnem onesnaževanju, ki bi kvečjemu bilo razlog dviga temperatur. npr: vozilo s 70 kw je v resnici 70 kilovatna peč, ki bi lahko ogrevala cel stanovanjski blok. vso to toploto puščamo za sabo po cesti. da o močnejših toplotnih strojih ne govorimo.
- še bi se našlo
Pogonska goriva iz nafte imajo negativno energetsko bilanco - več energije se vloži v črpanje nafte, transport, destilacijo v rafinerijah, kolikor pa je energetska vsebnost samega končnega proizvoda. Biogoriva (bioetanol, biometan, biodizel) imajo vsa pozitivno energetsko bilanco.
Če bi na Okoljskem ministrstvu imeli pametnega človeka, strokovnjaka, bi se to zadevo dalo zelo dobro urediti. DEJMO KAHL, ZMIGEJ SE!
Prioriteta MOP-a bi morala biti energetska neodvisnost (Iz obnovljivih virov, sicer ne vem če to spada pod gospodarsko ministrstvo) in vodna zajetja za sušne čase kot so bli zadnji dnevi. torej skopat masivne luknje in lovit deževnico oz meteorne vode.
Rad bi spoznal tistega idiota ali idiote, ki so pred 15-imi leti prišli z idejo, da so peči na kurilno olje veliko bolj okolju prijazne. Kajti takrat je narod množično začel kupovat peči na kurilno olje in opuščat kurjenje na les. Nekdo mora za to odgovarjat. To je bil zagotovo nateg desetletja!! Nekdo pa je mastno zaslužil.
http://ec.europa.eu/environment/climat/c
ampaign/pdf/gases_sl.pdf
sej najbrž bi se nasšlo kaj bolj strokovnega, pa vseeno..
les je v sloveniji, pa najbrž še kje, najcenejši glede na izdano enoto energije, to upam, da je vsem jasno. gozd v sloveniji se zarašča in ne krči ipd, tudi pogozovanje ni tak problem, če se ga redno izvaja.
vendar je pač treba delat, samo to je edini in pravi razlog, kot sem omenil (pa ne mislim samo sečnje ipd), je pač težko v peč vsake 2,3 urce (da ne omenjem moderne peči, ki imajo do bolje naštimano) vržt tisto poleno. govorim za klasiko, moderni peči na pelete itd so seveda avtomatizirane, ampak spet za vsako avtomatiko je potrebna dodatna anergija ipd, pa smo hitro spet na začetku.
v galvnem, treba eno pravo mero najt, ni treb v neke ekstreme, jepa dobro bit malo ozaveščen v teh časih..
V bistvu bodo takšne velike kotlovnice zelo dvignile prodajno ceno slabega lesa. V bistvu za kmete to ni slabo, bo pa za porabnike to boleče.
Pa še nekaj, takšni sistemi so za malo porabo čisti nateg, ker so nerentabilni sistemi.
Peč na polena in na podpihovanje, ter zalogovnik so zmaga za gospodinjstvo.
Lp
Lp
je pa problem ker, je pandorina skrinjica odprta in so prišli vsi problemi, ki jih naštevaš, na plano.
dejstvo je, da če ne bomo zmanjševali emisiji vsega živega ali še huje vežali obremenitve, se bo eksponentno vse skupaj seštelo, tudi titsti prdci krav in drugi plini, ki bodo prišli ven iz ledu in zemlje.
sicer pa nas je itak preveč, bomo morali malo pocrkat, da se spet vspostavi naravno ravnotežje, hehe. samo kaj, ko tudi živali in vse drugo nasrka.
no, sej prah smo bili in v prah se povrnemo, kakor pravijo. na začetku je bil vse samo plin in prah, tako da..
sej vem, da se hecate....da ste bli plačani za tole objavo...
Še miljon drugih težav imamo na svetu, npr:
-Masovna prozivodnja živine ki vodi v bolezni in manj kvalitetno meso,
-Izumiranje čebel brez katerih ni sadja/zelenjave
-Onesnaženje in pomanjkanje VODE
-Negospodarno izsekavanje gozdov (Še posebej tropskih) česar se nekateri tukaj čisto upravičeno bojijo, 1Ha slovenskega gozda ima na leto cca 2-3 kubične metre prirastka, in če bi na hektar samo toliko posekali je to zelo dober način za pridobivanje energije.
Dejte odpret oči in uvidet da CO2 ni glavni problem!
Potrebno je začeti izkoriščate vse vrste odpadkov, bioodpadke se da uporabit na 1001 način za pridobivanje energije, na vodnih čistilnih napravah se jih zmelje in spremeni v pelete ki imajo enako energijsko vrednost kot rjavi premog, fekalije se pusti anaerobno gniti in se izkorišča metan...narava nam daje toliko alternativ mi pa ne znamo tega izkoristiti. Začnite hranit deževnico za splakovanje WCja saj trenutno uporabljamo PITNO VODO kar je totalna bedarija. Dejte odpret oči, CO2 ni glavni problem kot nekateri pravijo.
čist možno je (na pamet govorim), da recimo za ta luksuz, da skačen pa pol nag po bajti, probaiš tudi polovico več, kot če imaš neko normalno temešpraturo pa maogoče kakšno majico več. tudi tako treba razmišljat, ker me včasih kr šokira, kako folk gospodari s resursi (in to začuda pri tkašne folku, ki je ponavadi najbolj glasen, kako je vse drago ipd).
samo leni smo pač, to je dini in pravi razlog, nič drugega. najlažje je gumb pritisnit.
ja, toplotne črpalka, ja, kaj pa energije, potrebna za izdelavo le teh, dadatne električne črpalke v sistemu it itd. vse to pušča ogljikov odtis ali kako se že temo trendovsko reče, če v glabalu pogledaš. in le tako je treba gledat an stavri, če imamo res v glavi zmanjšanje emisij..
Na vsak način pa moramo imeti v mislih tudi nadzor nad divjo sečnjo, ki se zelo pogosto dogaja. Gozd se v resnici veliko hitrje redči, kot to pokažejo statistike strokovnjakov.
dej ne bluzi. koliko ljudi kuri na drva pa je gozd še dosti. Za lesno biomaso se porabjo tudi lesni odpadki pri izdelavi izdelkov iz lesa. Porabi se vse žaganje pa tudi kurji iztrebki itd. Porabi se vse odpadke in izkoristek je bistveno večji kot pri nafti in kurjenju z drvmi. Pelete daš v zalogovnik in potem jih peč sama fila v kurišče. Peč se pa čisti enkrat na teden. zimo pa pri nas preživimo z dvema tonama peletov pa je star bajta in ni nevem kako izolirana. Boljši izkoristek manj porabljenega denarja in tudi žaganja in ostalih še uporanbih stvari se ne meče stran.
Drugače pa je biomasa vredu stvar, sploh zaradi neodvisnosti od tujine (in vsakoletnega izsiljevanja Ukrajine), ampak še boljše so pa toplotne črpalke.
S pragozdovi je problem zato ker jih posekajo "na golo" ker pa je tam ogromno padavin voda izpere vsa hranila, tako da se gozd ne more obnoviti. - tega problema pa v tem delu sveta in z našim načinom gospodarjenja ne poznamo!!
glede sekvestracije co2 ki je že v zraku, pa vedi, bo tam ostal. na zemlji ne bo nikoli dovolj rastlin, da bi ga načrpale nazaj vase. kar smo zasmradili bomo mogli drugače pospravit